Plantaža
Plantaža ali nasad je področje, na katerega človek zaradi ekonomskih razlogov nasadi rastline iste vrste. Po navadi gre pri tem za drevesa ali grmovje. Gre za monokulture nasadov rastlin.
Vrste plantažUredi
Na plantažah gojijo predvsem kavo, čaj, bombaž, banane, sladkorni trs, kavčukovec, kakavovec, poper, oljke, ananas, arašide, lešnike, mandlje, agrume (pomaranče, limone, mandarine), marelice, breskve ali nektarine, jabolka in hruške.
Plantažne kolonijeUredi
V šestnajstem, sedemnajstem in osemnajstem stoletju so Portugalci, Španci, Angleži, Francozi, Nizozemci in drugi Evropejci v velikih delih ameriške celine (vključno s Surinamom) in po celotnem Karibskem otočju ustanovili nasade v velikem obsegu. S sužnji kot delavci - najprej Indijanci, kasneje Afričani in Azijci – so evropski lastniki nasadov v teh plantažnih kolonijah gojili tropske kmetijske proizvode za evropski trg.
SuženjstvoUredi
Pojem plantaž je tesno povezan s suženjstvom, saj so za delo na plantažah v kolonializmu uporabljali prisilno delovno silo, ki so jo po večini sestavljali afriški sužnji. Tako so v ZDA, na Karibe in Južno Ameriko v tem času naselili veliko afriško populacijo, ki danes ponekod predstavlja večinsko prebivalstvo.
Zunanje povezaveUredi
| Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Plantaža |
Galerija slikUredi
Plantaža palm za oljev Ekvadorju
plantaža oljnih palm v Kolumbiji
Oljne palme v Kamerunu
Indijski kavčukovec v Maleziji
Plantaža bombažav Združenih državah.
 | Ta članek o kmetijstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |