Organizacija afriške enotnosti

Organizacija afriške enotnosti
*Organisation de l'unité africaine*
Organizacija afriške enotnosti Organisation de l'unité africaine
1963–2002
	Zastava Emblem
	Himna: Vsi se združimo in skupaj proslavimo (1986–2002)
	Organizacija afriške enotnosti; v času ustanovitve
Glavno mesto	Adis Abeba
Sedež	Adis Abeba, Etiopija
Generalni sekretar
• 1963 – 1964	Kifle Wodajo
• 1964 – 1972	Diallo Telli
• 1972 – 1974	Nzo Ekangaki
• 1974 – 1978	William Eteki
• 1978 – 1983	Edem Kodjo
• 1983 – 1985	Peter Onu
• 1985 – 1989	Ide Oumarou
• 1989 – 2001	Salim Ahmed Salim
• 2001 – 2002	Amara Essy
Zgodovina
• Listina	25. maj 1963
• Razpustitev	9. julij 2002
	+
Predhodnice	Naslednice
	Skupina Casablanca
	Skupina Monrovia
Afriška unija
	Sedež v Adis Abebi (Etiopija)

Organizacija afriške enotnosti (angleško Organization of African Unity, OAU, francosko Organisation de l'Unité Africaine, OUA) je nekdanja politična organizacija v Afriki, ustanovljena 25. maja 1963 v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, in razpuščena 9. julija 2002, ko jo je nadomestila Afriška unija.

Ustanovitev uredi

Ob doseženi neodvisnosti je več afriških držav izrazilo željo po doseganju večje enotnosti na celini, pri čemer sta nastali dve dogmatični skupini:

Skupina Casablanca s prvopostavljenim predsednikom Gane Kwamejem Nkrumahom je želela federacijo vseh afriških držav; poleg Gane so bile v tej skupini prisotne še t. i. »progresivne države« Alžirija, Egipt, Gvineja, Libija, Mali in Maroko.
Skupina Monrovia, ki jo je vodil predsednik Senegala Léopold Sédar Senghor, je želela graditi postopoma z gospodarskim sodelovanjem in ni podpirala ideje politične federalizacije; v tej skupini so bile poleg Senegala še Etiopija, Liberija, Nigerija in večina nekdanjih francoskih kolonij.

Spor je bil razrešen s povabilom etiopskega cesarja Haileja Selassieja I. obema skupinama v Adis Abebo, kjer je bila pozneje tudi ustanovljena Organizacija afriške enotnosti. Ustanovno listino Organizacije je podpisalo 32 neodvisnih afriških držav.

Cilji uredi

Organizacija je imela ob ustanovitvi dva glavna cilja:

spodbujanje enotnosti in solidarnosti med afriškimi državami za zagotovitev dolgoročne gospodarske in politične prihodnosti Afrike,
oslabitev in izkoreninjenje vseh vrst dolgoletnega kolonializma, in sicer z zaščito interesov že neodvisnih držav in pomočjo drugim kolonijam, ki tega še niso dosegle, ter z ohranitvijo nevtralnosti v zadevah svetovne politike, s čimer je Organizacija želela preprečiti ponovno odvisnost katerekoli njene članice od držav izven Afrike.

Poleg teh dveh ciljev je imela Organizacija v načrtu tudi zagotovitev človekovih pravic in dvig življenjskega standarda po vsej Afriki ter reševanje sporov med njenimi članicami po mirni poti.

Organizacija je bila že kmalu široko zasmehovana kot »debatni krožek« z malo moči. Imela je nemalo težav pri uveljavljanju svojih odločitev, intervencije so bile ob pomanjkanju oboroženih sil zelo otežkočene. V Angoli in Nigeriji sta se več let odvijali državljanjski vojni, pri čemer Organizacija ni mogla narediti ničesar, da bi ju ustavila. Njeno učinkovitost je omejevala tudi politika nevmešavanja v notranje zadeve svojih članic. Tako je bila ob kratenju človekovih pravic v Ugandi za časa Idi Amina v 70. letih 20. stoletja brez moči, da bi ga zaustavila.

Organizacijo je za združevanje Afričanov pohvalil nekdanji generalni tajnik Združenih narodov, Ganec Kofi Annan. Kljub temu so kritike kazale, da je Organizacija afriške enotnosti v 39 letih svojega obstoja naredila le malo za zaščito pravic in svoboščin Afričanov pred njihovimi političnimi voditelji, pogosto označenimi kot diktatorji.

Seznam predsednikov uredi

Glavni članek: Predsednik Organizacije afriške enotnosti.

Seznam generalnih sekretarjev uredi

Glavni članek: Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti.

Vrhovna srečanja OAU uredi

Egiptovski predsednik Nasser na vrhu v Kairu leta 1964

Gostiteljsko mesto	Gostiteljska država	Datum
Adis Abeba	Etiopija	22.–25. maj 1963
Kairo	Egipt	17.–21. julij 1964
Akra	Gana	21.–26. oktober 1965
Adis Abeba	Etiopija	5.–9. november 1966
Kinšasa	Demokratična republika Kongo	11.–14. september 1967
Algiers	Alžirija	13.–16. september 1968
Adis Abeba	Etiopija	6.–10. september 1969
Adis Abeba	Etiopija	1.–3. september 1970
Adis Abeba	Etiopija	21.–23. junij 1971
Rabat	Maroko	12.–15. junij 1972
Adis Abeba	Etiopija	27.–28. maj 1973
Mogadišu	Somalija	1974
Kampala	Uganda	28. julij–1. avgust 1975
Port Louis	Mavricij	2.–6. julij 1976
Libreville	Gabon	2.–5. julij 1977
Kartum	Sudan	18.–22. julij 1978
Monrovia	Liberija	17.–20. julij 1979
Freetown	Sierra Leone	1.–4. julij 1980
Nairobi	Kenija	24.–27. junij 1981
Adis Abeba	Etiopija	6.–12. junij 1983
Adis Abeba	Etiopija	12.–15. november 1984
Adis Abeba	Etiopija	18.–20. julij 1985
Adis Abeba	Etiopija	28.–30. julij 1986
Adis Abeba	Etiopija	27.–29. julij 1987
Adis Abeba	Etiopija	Izredni vrh: oktober 1987
Adis Abeba	Etiopija	25.–28. maj 1988
Adis Abeba	Etiopija	24.–26 julij 1989
Adis Abeba	Etiopija	9.–11. julij 1990
Abuja	Nigerija	3.–5. julij 1991
Dakar	Senegal	29. junij – 1. julij 1992
Kairo	Egipt	28.–30. junij 1993
Tunis	Tunizija	13.–15. junij 1994
Adis Abeba	Etiopija	26.–28. junij 1995
Yaoundé	Kamerun	8.–10. junij 1996
Harare	Zimbabve	2.–4. junij 1997
Ouagadougou	Burkina Faso	8.–10. junij 1998
Algiers	Alžirija	12.–14. julij 1999
Sirte	Libija	Izredni vrh: 6.–9. september 1999
Lomé	Togo	10.–12. julij 2000
Lusaka	Zambija	9.–11. julij 2001, zadnji vrh OAU

Članice OAU po datumu pristopa (53 držav) uredi

Datum	Države	Opombe
25. maj 1963	Alžirija
	Burundi
	Kamerun
	Srednjeafriška republika
	Čad
	Kongo
	DR Kongo	1971–97 Zaire
	Dahomej	od leta 1975 Benin
	Egipt
	Etiopija
	Gabon
	Gana
	Gvineja
	Slonokoščena obala	Od leta 1985 Côte d'Ivoire
	Liberija
	Libija
	Madagaskar
	Mali
	Mavretanija
	Maroko	Izstop 12. novembra 1984 kot protest proti članstvu Zahodne Sahare. Maroko je januarja 2017, 33 let po izstopu, pristopil k Afriški uniji.^[1]
	Niger
	Nigerija
	Ruanda
	Senegal
	Sierra Leone
	Somalija
	Sudan
	Tanganjika	Tanganjika in Zanzibar sta se 26. aprila 1964 združila v Združeno republiko Tanganjika in Zanzibar, ki se je 1. novembra 1964 preimenovala v Tanzanijo.
	Togo
	Tunizija
	Uganda
	Zgornja Volta	od leta 1984 Burkina Faso
	Zanzibar	Tanganjika in Zanzibar sta se 26. aprila 1964 združila v Združeno republiko Tanganjiko in Zanzibar, ki se je 1. novembra 1964 preimenovala v Tanzanijo.
13. december 1963	Kenija
13. julij 1964	Malavi
16. december 1964	Zambija
Oktober 1965	Gambija
31. oktober 1966	Bocvana
31. oktober 1966	Lesoto
Avgust 1968	Mavricij
24. september 1968	Svazi (zdaj Esvatini)
12. oktober 1968	Ekvatorialna Gvineja
19. november 1973	Gvineja Bissau
11. februar 1975	Angola
18. julij 1975	Zelenortski otoki
	Komori
	Mozambik
	Sveti Tomaž in Princ
29. junij 1976	Sejšeli
27. junij 1977	Džibuti
1. junij 1980	Zimbabve
22. februar 1982	Zahodna Sahara
3. junij 1990	Namibija
24. maj 993	Eritreja
6. junij 1994	Južna Afrika

Sklici uredi

↑ »Morocco rejoins the African Union after 33 years« [Maroko se je po 33 letih znova pridružil Afriški uniji] (v angleščini). Al Jazeera. 31. januar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2018. Pridobljeno 18. junija 2018.

[1] »Morocco rejoins the African Union after 33 years« [Maroko se je po 33 letih znova pridružil Afriški uniji] (v angleščini). Al Jazeera. 31. januar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 18. junija 2018. Pridobljeno 18. junija 2018.

[1]