Nacionalsocializem

(Preusmerjeno s strani Nacisti)

Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni. Kasneje je postal politični sistem Tretjega rajha in je to tudi ostal do konca druge svetovne vojne.

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije

Zanj so bili značilni antisemitizem, Blut-und-Boden (kri in zemlja) ideologija, rasizem, nemški nacionalizem in antikomunizem. Njegov politični sistem opredeljuje program NSDAP z 20 točkami. Vodja nacionalsocialistične države je diktator in se imenuje Führer.

Stranka NSDAP in doktrina nacizmaUredi

Za nacizem je bil značilen antisemitizem, Blut-und-Boden ideologija, rasizem (Arijci), ekspanzionizem (politična ideja o lebensraumu). Značilnosti nacizma je predstavil Adolf Hitler v svoji programski knjigi Moj boj.

Nacizem je enopartijski politični sistem, ki ga opredeljuje program NSDAP in ki ga vodi diktator , imenovan Vodja (Führer).

Za organizacijo stranke so značilni gauleiterji (vzporedno državnim organom).

Za nacizem je značilen njegov odnos do socializma, komunizma, nacionalnega, religije in do intelektualcev.

Za nacizem je značilna tudi intenzivna propaganda.

Prevzem oblastiUredi

Nasilen prevzem oblasti leta 1923 ni uspel. Stranki NSDAP je uspelo leta 1933 prevzeti oblast. Adolf Hitler je postal nemški kancler.

V državi se je izvedla centralizacija, ukinilo se je deželno zastopstvo (Reichsrat), stranka NSDAP je postala edina dovoljena stranka v državi, vpeljala se je vojna ekonomija.

ZakonodajaUredi

  • Zakon o zaščiti ljudstva in države (februar 1933) je ukinil tiste člene ustave, ki so govorili o državljanskih svoboščinah in svobodi tiska pod pretvezo komunistične nevarnosti; v teh primerih je priznaval vsemočnost zvezne oblasti.
  • Zakon o javni službi (aprila 1933) je določal, da morajo Judje zapustiti vse državne in javne službe.
  • Zakon o ljudskih sodiščih (maj 1934) je predvideval posebna sodišča za primere izdaje in veleizdaje.
  • Nürnberška zakona (september 1934) sta določala, da Judje (do ¼) izgubijo državljanstvo (prepoved porok, obvezna prijavitev premoženja).

Nacizem in CerkevUredi

Hitlerjev minister za propagando Joseph Goebbels je trdil, da obstaja "nerešljivo nasprotovanje" med krščanskim in nacističnim pogledom na svet in da sta le-ta nezdružljiva. Hitler je leta 1934 za uradnega nacističnega ideologa imenoval Alfreda Rosenberga, odkritega pogana. Papež je marca 1937 z okrožnico Mit brennender Sorge obsodil nacionalsocializem.

Drugi nacisti so si pa prizadevali za t. i. nacionalno Cerkev, katero so poimenovali Pozitivno krščanstvo (nemško Positives Christentum), ki je zanikala Staro zavezo in trdila, da je "resnično krščanstvo" boj proti Judom; Jezusa so prikazovali kot Arijca.[1]

NeonacizemUredi

Neonacizem je oznaka za družbena in politična gibanja po koncu druge svetovne vojne, ki si prizadevajo za oživitev nacizma in ustvaritev nacionalsocialistične države. Na Slovenskem je aktivna neonacistična skupina Blood & Honour.[2]

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

  1. Steigmann-Gall, Richard (2004). The Holy Reich: Nazi Conceptions of Christianity, 1919-1945. ISBN 9780521603522.
  2. "Neonacisti v Sloveniji - podtalne skupine, ki izbruhnejo v nasilju". RTV Slovenija. 1.12.2012. Pridobljeno dne 14.5.2020.