Mehika

država v Severni Ameriki

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Združene mehiške države
Estados Unidos Mexicanos
Zastava Mehike
Zastava
Grb Mehike
Grb
Himna: Himno Nacional Mexicano
»Mehiška nacionalna himna«
Lega Mehike
Glavno mestoCiudad de México
19°03′N, 99°22′W
Uradni jezikišpanščina (de facto)
Priznani regionalni jeziki62 avtohtonih jezikov[1]
Demonim(i)Mehičan, Mehičanka
Vladafederativna predsedniška republika
Andrés Manuel López Obrador
ZakonodajalecKongres
Senat
Poslanska zbornica
Osamosvojitev 
izpod Španije
• začetek vojne za neodvisnost
16. septembra 1810
• razglašena
27. septembra 1821
• priznana
27. decembra 1836
Površina
• skupaj
1.972.550 km2 (13.)
• voda (%)
1,6
Prebivalstvo
• ocena 2020
128.649.565[2] (10.)
• gostota
61/km2 (142.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)
1,81 bilijona $ (12.)
• skupaj (PKM)
3,28 bilijona $ (12.)
• na preb. (nominal.)
13.803 $ (63.)
• na preb. (PKM)
24.975 $ (70.)
Gini (2018)41,8[3]
srednji
HDI (2021)0,758[4]
visok · 86.
Valutamehiški peso (MXN)
Časovni pasUTC -8 do -5
• poletni
UTC -7 to -5
Stran vožnjedesna
Klicna koda+52
Internetna domena.mx
Piramida sonca

Zgodovina uredi

Glavni članek: Zgodovina Mehike.

Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške države leta 1521 zaznamuje začetek kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.

Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitve srednje-ameriških držav. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle francoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom mehiškega domoljuba Benita Juáreza.

Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Revolucionarne sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja.

Geografske značilnosti uredi

Glavni članek: Gerografija Mehike.

Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne puščave in tropski gozdovi, visoke gorske verige in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan Pico de Orizaba (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino.

 
Topografska karta Mehike

Mehika leži v Srednji Ameriki med Mehiškim zalivom na vzhodu in Tihim oceanom na zahodu, na severu meji na Združene države Amerike (3326 km skupne meje), na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize (962 km meje) ter Karibsko morje. Površina znaša 1.972.550 km2. Ima 12.540 km dolgo obalo, od tega pripada Pacifiku 8200 km in Atlantiku 3200 km. K Mehiki sodi tudi 600 km oddaljeno vulkansko otočje Revillagigedo v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129 km2), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev.

Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do Tahuantepeške ožine na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem.

Med krajem San Luís Potosí in Ciudad de México leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m Mehiško višavje (Mesa Central, tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami:

  • na zahodu je 1200 km dolga in do 200 km široka Sierra Madre Occidental z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline (kanjoni) z znamenitim Copper Canyonom in se na jugozahodu spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na vršajih rek.
  • Sierra Madre Oriental je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu.
  • Na jugu se Mehiško višavje zaključi z gorsko verigo Cordillera Neo-Volcánica ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi – Pico de Orizaba, ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), Popocatépetl (5452 m), Iztaccíhuatl (5220 m) in Nevado de Toluca (4704 m).
  • Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - Grand Valle del Sur, njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin – Sierra Madre del Sur, ki ločuje Mehiško višavje in planote Oaxaca, kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m).

Najožji del Mehike je 200 km široka Tehuantepeška ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Sierra Madre del Sur na severu in Sierra Madre de Chiapas na jugu. Najvišja točka, Ožina ima 224 m nadmorske višine. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom.

Še bolj proti jugu se 300 km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo polotoka Jukatan, kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane.

Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v morje, občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se reke iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: Balsas dolga 771 km in teče v Tihi ocean in Usumacinta (mehiški del 602 km, skupaj z gvatemalskim 970 km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480 km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno jezero je Chapala s 1112 km².

Družbena geografija uredi

Po ustavi s 5. februarja 1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristijnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (Congreso de la Union) je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (Cámara de Diputados) ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (Cámara de Senadores) ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo triletni mandat.

Največja mesta v Mehiki, vsa so Megacity, so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.[5]

Metropolitanske regije v Mehiki

(Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)[6]

Številka Metropolitanska regija Zvezna država število prebivalcev Številka Metropolitanska regija Zvezna država število prebivalcev slike
1 Ciudad de Mexico D.F., México, Hidalgo 21.163.226[7] 12 Querétaro Querétaro 1.036.154
Tijuana
 
Guadalajara
 
Zapopan
 
Monterrey
2 Guadalajara Jalisco 4.365.104 13 Mérida Jukatan 954.813
3 Monterrey Nuevo León 3.985.457 14 Mexicali Baja California 926.042
4 Puebla Puebla, Tlaxcala 2.647.099 15 Aguascalientes Aguascalientes 906.758
5 Veracruz Veracruz 2.584.034 16 Cholula Puebla 872.765
6 Tijuana Baja California 1.784.034 17 Cuernavaca Morelos 850.405
7 Toluca México 1.775.337 18 Chihuahua Chihuahua 839.129
8 León Guanajuato 1.554.786 19 Tampico Tamaulipas, Veracruz 834.983
9 Ciudad Juárez Chihuahua 1.407.849 20 Culiacán Sinaloa 793.730
10 Comarca Lagunera Coahuila, Durango 1.118.612 21 Saltillo Coahuila 792.697
11 San Luis Potosí San Luis Potosí 1.036.555 22 Acapulco Guerrero 786.830

Upravna delitev uredi

 
Karta zveznih držav

Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki obsega glavno mesto, Ciudad de México. Države so razdeljene v skupaj 2400 občin, zvezno okrožje pa na 16 delegaciones. Državam načeljujejo guvernerji.

Zvezna država Glavno mesto Ustanovljena Prebivalstvo Površina
Aguascalientes Aguascalientes 1835 70061133137000000001.133.137 70035625000000000005.625 km2
Baja California Mexicali 1952 70063122408000000003.122.408 700471546000000000071.546 km2
Baja California La Paz 1974 7005558425000000000558.425 700473943000000000073.943 km2
Campeche San Francisco de Campeche 1857 7005791322000000000791.322 700457727000000000057.727 km2
Chiapas Tuxtla Gutiérrez 1824 70064483886000000004.483.886 700473681000000000073.681 km2
Chihuahua (zvezna država) Chihuahua 1824 70063376062000000003.376.062 7005247487000000000247.487 km2
Coahuila Saltillo 1824 70062615574000000002.615.574 7005151445000000000151.445 km2
Colima Colima 1857 7005597043000000000597.043 70035627000000000005.627 km2
Distrito Federal Ciudad de Mexico Ciudad de Mexico 1824 70068839361000000008.839.361 70031479000000000001.479 km2
Durango Victoria de Durango 1824 70061547597000000001.547.597 7005123367000000000123.367 km2
Guanajuato Guanajuato 1824 70065033276000000005.033.276 700430621000000000030.621 km2
Guerrero Chilpancingo de los Bravo 1849 70063143292000000003.143.292 700463794000000000063.794 km2
Hidalgo (zvezna država) Pachuca de Soto 1869 70062415461000000002.415.461 700420856000000000020.856 km2
Jalisco Guadalajara 1824 70066989304000000006.989.304 700478630000000000078.630 km2
México Toluca 1824 700714739060000000014.739.060 700422333000000000022.333 km2
Michoacán Morelia 1824 70063971225000000003.971.225 700458667000000000058.667 km2
Morelos Cuernavaca 1869 70061668343000000001.668.343 70034892000000000004.892 km2
Nayarit Tepic 1917 7005968257000000000968.257 700427862000000000027.862 km2
Nuevo León Monterrey 1824 70064420909000000004.420.909 700464203000000000064.203 km2
Oaxaca (zvezna država) Oaxaca de Juárez 1824 70063551710000000003.551.710 700493343000000000093.343 km2
Puebla Puebla de Zaragoza 1824 70065624104000000005.624.104 700434251000000000034.251 km2
Querétaro Santiago de Querétaro 1824 70061705267000000001.705.267 700411658000000000011.658 km2
Quintana Roo Chetumal 1974 70061290323000000001.290.323 700442535000000000042.535 km2
San Luis Potosí San Luis Potosí 1824 70062479450000000002.479.450 700461165000000000061.165 km2
Sinaloa Culiacán Rosales 1831 70062650499000000002.650.499 700457331000000000057.331 km2
Sonora Hermosillo 1831 70062499263000000002.499.263 7005184946000000000184.946 km2
Tabasco Villahermosa 1824 70062045294000000002.045.294 700424747000000000024.747 km2
Tamaulipas Ciudad Victoria 1824 70063174134000000003.174.134 700480148000000000080.148 km2
Tlaxcala Tlaxcala de Xicohténcatl 1857 70061127331000000001.127.331 70033997000000000003.997 km2
Veracruz Xalapa-Enríquez 1824 70067270413000000007.270.413 700471856000000000071.856 km2
Jukatan Mérida 1824 70061909965000000001.909.965 700439671000000000039.671 km2
Zacatecas Zacatecas 1824 70061380633000000001.380.633 700475416000000000075.416 km2

Podnebje uredi

Zelo velike podnebne razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihoocenskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250 mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500 mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250 mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi:

  • tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine;
  • tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine;
  • tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine;
  • tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine.

Tla, rastlinstvo in živalstvo uredi

 
Mehiški volk

Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (andosoli) v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (jermosoli) prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli).

Rastlinstvo se razlikuje glede na višinske pasove. Tako najdemo polpuščavsko rastje, stepsko in trnasto v severnih delih države, v terri caliente je tropski deževni gozd, v tierri templadi je subtropsko zimzeleno rastje, v tierri frii so hrastovi in borovi gozdovi, in na koncu visokogorske rastline. Snežna meja je na okoli 5000 m nmv.

Mehika je ena od dvanajstih držav na svetu, ki imajo najbolj pestro biološko raznovrstnost. V Mehiki živi 200.000 različnih vrst, oziroma 10-12 odstotkov vseh prisotnih vrst na zemlji. Mehika je s 763 poznanimi vrstami na prvem mestu po plazilcih, s 448 vrstami na drugem mestu po sesalcih in četrta z 290 znanimi vrstami dvoživk. Flora obsega 26.000 različnih vrst. Približno 2.500 vrst je zaščitenih z zakonom.

Mehika ima 170.000 kvadratnih kilometrov zavarovanih naravnih območij. To je 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravne spomenike, 26 območij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, 4 območja za zaščito naravnih virov (varstvo tal, zaščita podtalnice in gozdovi) in 17 zatočišč bogatih z različnimi vrstami).

Prebivalstvo uredi

 
Ciudad de México

Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar tudi mnogi mestici (skoraj 70 % jih je) ohranjajo stare običaje in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci Aztekov, na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci Majev. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo Španci.

Naraščanje prebivalstva uredi

Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 130,3 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem.

Jeziki uredi

Uradni jezik v Mehiki je španščina, čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.[8]

Mehiško Ministrstvo za kulturo deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 narečij. Komisija za razvoj staroselcev je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.[9]

Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15% ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo Náhuatl (približno 1,6 milijona), Mayathan (okoli 800.000), Mikstek (500.000), Tzeltal (okoli 470.000), Zapotek (okoli 460.000) in Tzotzil (okoli 430.000). Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Yucatan.[10]

Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja Inštituta za avtohtone jezike - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in Zapotec so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase.

Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua.

Religija uredi

 
Bazilika Naše Gospe v Zapopanu.

87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature.

Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij.

3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest.

Ples in glasba uredi

Mehičani se strastno predajajo glasbi in plesu. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih misijonarjev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih praznikov, ki jih spremljajo velike procesije in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine mariachi, ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki marimbe.

Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je valador in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na flavto in boben, pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle.

Gospodarstvo uredi

Gospodarstvo Mehike je v letu 2002 doseglo približno 640 milijard ameriških dolarjev in s tem doseglo 10. mesto na svetovni lestvici. Je vodilna sila v Latinski Ameriki. Mehika je trenutno uvrščena na 8 mesto po izvozu na svetu.

Bruto domači proizvod (571 milijard €, doseglo 37.730.000 ljudi v letu 2004) je razdeljen na :

  • Kmetijstvo: 4 % BDP proizvede 18 % zaposlenih
  • Industrija: 27,2 % BDP proizvede 24 % zaposlenih
  • Storitve : 68,8 % BDP proizvede 58 % zaposlenih

Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija Maquiladora (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji.

Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa.

Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem.

Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak.

Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004).

Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli.

Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004).

Mehika je članica WTO (World Trade Organization) ter OECD (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, EFTA (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).

Viri: CIA World Factbook Arhivirano 2018-01-29 na Wayback Machine., Informacije zunanjega ministrstva Mehike

Promet uredi

Železnice: skupaj ima Mehika 17.166 km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22 km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi Ferrocaril Mexicana in TFM (Transportacion Ferroviaria Mexicana).

Ceste: skupaj je 366.095 km cest vseh kategorij od tega moderniziranih 132.289 km (vključno 6.279 km hitrih cest) in makadamskih 233.806 km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo avtocest. Skozi Mehiko poteka tudi Panameriška cesta

Vodne poti: 2.900 km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012)

Trgovska pristanišča: skupaj 52

  • po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3
  • v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1)
  • registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010)

Pristanišča in terminali: Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal.

Letališča

Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu.

Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je:

  1. Benito Juarez v Ciudad de Mexico
  2. Cancún
  3. Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara)
  4. General Mariano Escobedo (Monterrey)
  5. General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana)
  6. General Juan N. Álvarez (Acapulco)
  7. General Heriberto Jara (Veracruz)
  8. Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta)

Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto.

V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair.

Viri: CIA World Factbook Arhivirano 2018-01-29 na Wayback Machine.

Naravne in kulturne znamenitosti uredi

Ciudad de Mexico uredi

Glavni članek: Ciudad de México.
 
Ciudad de México

Okoli leta 1325 so Azteki zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto Tenochtitlán, ki je postalo prestolnica azteškega imperija. Potem, ko so ga leta 1521 zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, Hernando Cortés, dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta 1910, ko so zgradili velik odvodni prekop Gran Canal de Desagüe, po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta 1985 pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese.

Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta (New York, Los Angeles, Čikago, Sao Paulo, Buenos Aires, Lima, Bogotá, Caracas, Rio de Janeiro, Havana in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu.

Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov.

V Ciudad de Mexicu so naslednje znamenitosti:

  • Trg Zócalo (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor,
  • [[Metropolitanska stolnica (1563-1681),
  • Palacio National s freskami (murali) Diega Rivere,
  • Casa de los Azulejos (1596),
  • cerkev svetega Frančiška Asiškega (18. stoletje),
  • Torre Latinoamericana, nebotičnik,
  • park Chapultepec z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej
  • Narodni antropološki muzej in drugi muzeji,
  • Bazilika Nuestra Señora de Guadalupe, zavetnica Mehike in romarski kraj
  • središče mesta in jezero Xochimilco ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Teotihuacán uredi

Glavni članek: Teotihuacán.

Teotihuacán je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20 km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki piramide Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo svetišče in druga, ki se nahajajo vzdolž 2 km dolgega trga oziroma ulice imenovane Calle de los Muertos. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Puebla uredi

Glavni članek: Puebla de Zaragoza.

Puebla de Zaragoza, tudi Puebla de Zaragoza, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del UNESCO-ve svetovne dediščine). Znamenita je katedrala (1575 - 1649), dominikanska cerkev Santo Domingo (1596 - 1659), Casa del Alfeñique, danes pokrajinski muzej (15. st.), samostan Santa Monika, danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan Santa Rosa v katerem je danes Muzej obrti.

Oaxaca uredi

Glavni članek: Oaxaca.

Oaxaca, tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del UNESCO-ve svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), baročna cerkev Nuestra Señora de la Soledad (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park Mitla z zapoteškimi in misteškimi stavbami iz 10. - 15. stoletja.

Monte Alban uredi

Glavni članek: Monte Albán.

Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli Gran Plaza, 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Calakmul uredi

V notranjosti polotoka Jukatan v deževnem gozdu ležijo ostanki veličastnega majevskega mesta Calakmul. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Campeche uredi

Campeche je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih piratskih napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Chichén Itzá uredi

Glavni članek: Chichen Itza.

Arheološki park Chichen Itza z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (El Castillo) ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, Astronomski observatorij (El Caracol), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica Cenote de los Sacrificions v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Palenque uredi

Glavni članek: Palenque.

Izkopanine majevskega mesta Palenque ležijo v tropskem gozdu na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je Svetišče napisov z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina El Palacio, Svetišče sonca in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

Aqua Azul uredi

Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti lehnjakovi slapovi.

Uxmal uredi

Glavni članek: Uxmal.

V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park Uxmal z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - Quadrangulo de las Monjas. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine.

San Luís Potosí uredi

Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto (srebro) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680).

Mesta UNESCO-ve svetovne dediščine[11] uredi

  • Zgodovinsko središče Ciudad de Mexica in Xochimilco
  • Zgodovinsko središče Oaxaca in arheološkega najdišča Monte Albán
  • Staro mestno jedro Pueble
  • Ruševine in narodni park Palenque
  • Predkolumbovsko mesto Teotihuacan
  • Biosferni rezervat Sian Ka'an
  • Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki
  • Ruševine mesta Chichén Itza
  • Staro mestno jedro Morelie
  • Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin
  • Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas
  • Skalne poslikave v Sierra de San Francisco
  • Zavarovano območje za kite El Vizcaíno
  • Samostani iz 16. stoletja na pobočjih Popocatépetla
  • Spomeniki v Querétaru
  • Predkolumbovsko mesto Uxmal
  • Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari
  • Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes
  • Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan
  • Arheološko najdišče Xochicalco
  • Mesto Campeche in njegova trdnjava
  • Majevsko mesto Calakmul in tropski deževni gozdovi v Campecheju
  • Misijoni v Sierri Gordi v Querétaru
  • Hiša in studio Luisa Barragána
  • Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva
  • Polja agave in destilarne tekile
  • Kampus neodvisne narodne univerze v Mehiki (UNAM)
  • Biosferni rezervat Mariposa Monarca
  • San Miguel de Allende in svetišče v Atotonilcu
  • Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro
  • Prazgodovinske jame Yagul in Mitla v dolini Oaxaca
  • Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar
  • Otoki in zavarovana območja Kalifornijskega zaliva
  • Akvadukt Padre Tembleque

Viri uredi

  1. Splošni zakon o jezikovnih pravicah avtohtonih prebivalcev priznava poleg španščine vseh 62 avtohtonih jezikov in njihova narečja kot nacionalne jezike, enakopravne na območjih, kjer jih ljudje govorijo. Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblos Indígenas. CDI. México Arhivirano 2011-05-01 na Wayback Machine.
  2. »North America :: Mexico — The World Factbook - Central Intelligence Agency«. www.cia.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2018. Pridobljeno 13. aprila 2020.
  3. Inequality - Income inequality - OECD Data. OECD. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2022. Pridobljeno 12. avgusta 2021.
  4. »Human Development Report 2021-2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 15. december 2020. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  5. Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.
  6. Nationaler Beirat von Mexiko für Bevölkerungswachstum, 2009 Link Arhivirano 2012-05-13 na Wayback Machine.
  7. Die aktuelle Bezeichnung für die Agglomeration 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats Hidalgo Link
  8. Diario Oficial de la Federación el 13 de marzo de 2003, Artículos de la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas Arhivirano 2008-06-11 na Wayback Machine. (PDF; 200 kB)
  9. Weser-Kurier vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version [1][mrtva povezava] vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de
  10. Instituto Nacional de Estadística, Geografía e Informática (INEGI): Censo de Población y Vivienda 2010, Principales resultados (Volkszählung)
  11. Svetovna dediščina

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi