Wikipedija

Berlin

glavno mesto Nemčije
(Preusmerjeno s strani Zahodni Berlin)
Za druge pomene glej Berlin (razločitev).

Berlin [berlín] je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.

Berlin
Zastava Grb
Zastava Berlina Grb Berlina
Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji
Lega Berlina v Nemčiji/EU
Koordinate 52° 31′ N, 13° 25′ E (angleško)
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Uprava
Država Nemčija
NUTS-regija DE3
Upravna delitev mesta 12 okrožij
Županja Franziska Giffey (SPD)
Vladajoča stranka SPD / Zeleni / Die Linke
Glasov v Zveznem svetu 4 (od 69)
Osnovni statistični podatki
Površina  892 km²
 - nadmorska višina: 34 – 115 m
Prebivalstvo 3.748.148 (2018)[1][2]
 - Gostota 4100 /km²
 - velemestno: 4.700.000 (2020)
Drugi podatki
GDP/ nominalno 163 milijarde € (2021)
Poštna številka 10001–14199
Registrska oznaka vozil B
Spletna stran berlin.de

Prva dokumentirana omemba Berlina datira v 13. stoletje. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, Nemškega cesarstva, Weimarske republike in Tretjega rajha. Število prebivalcev mesta pred drugo svetovno vojno ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica Vzhodne Nemčije, zahodni pa eksklava Zahodne, obkrožen z berlinskim zidom. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta Bonn, ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.

Danes je Berlin eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.

Zgodovina uredi

Uprava uredi

Uprave mesta uredi

Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (Abgeordnetenhaus) s 141 sedeži. Izvršno oblast predstavlja berlinski senat (Senat von Berlin), ki ga sestavljajo vrhovni župan (Regierender Bürgermeister) in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (Bürgermeister) in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.

Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (Bezirke), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (Ortsteile), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.

Berlinska okrožja uredi

 
Berlinska okrožja
Okrožje Prebivalstvo
november 2011		 Površina
v km²
Charlottenburg-Wilmersdorf 322.848 64,72
Friedrichshain-Kreuzberg 273.751 20,16
Lichtenberg 263.916 52,29
Marzahn-Hellersdorf 252.754 61,74
Mitte 338.789 39,47
Neukölln 316.957 44,93
Pankow 375.325 103,01
Reinickendorf 243.541 89,46
Spandau 228.529 91,91
Steglitz-Zehlendorf 297.835 102,50
Tempelhof-Schöneberg 337.290 53,09
Treptow-Köpenick 244.547 168,42
 
Bundestag (povezave)

Sedež vlade uredi

Geografija uredi

  •  

    Berlin (2014)

  •  

    Berlin (2015)

  •  

    Berlin (2014)

Parki in vrtovi uredi

 
Zoologischer Garten Berlin
  • Volkspark Friedrichshain
  • Britzer Garten
  • Gärten der Welt
  • Botanischer Garten
  • Zoologischer Garten Berlin
  • Tempelhofer Feld
  • Treptower Park
  • Großer Tiergarten
  • Park am Weißen See
  • Tierpark Berlin

Demografija uredi

S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev.

Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021).

Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci).

 
Nemščina (plakat, 1912)

Jezik uredi

Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku germanskega naseljevanja v 14. st. in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben nizozemščini kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.

nem. was = berlinsko wat = nizozemsko wat = kaj

nem. das = berlinsko dit = to

nem. Was ist das? = berlinsko Wat is dit? ali Wat is ditte? = nizozemsko Wat is het? = kaj je to?

Religija uredi

Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne).

Gospodarstvo uredi

Mesto je sedež velikih korporacij, kot so Siemens, Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh.

Prometna infrastruktura uredi

  •  

    Letisko Berlín-Brandenbursko

  •  

    Glavna železniška postaja

  •  

    Most Oberbaum

Univerze uredi

Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019.

Šport uredi

 
1. FC Union Berlin

Kultura uredi

 
Film iz Berlina

Mediji uredi

Glasba uredi

V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in Rammstein.

  •  

    Marlene Dietrich

  •  

    Herbert von Karajan

  •  

    Tangerine Dream

  •  

    Katja Ebstein

  •  

    Rammstein

Filmi, postavljeni v Berlin uredi

Galerija uredi

  •  

    Brandenburška vrata

  •  

    Televizijski stolp na Alexanderplatzu

  •  

    Muzej kultur sveta

  •  

    Muzej Bode na muzejskem otoku

  •  

    Potsdamski trg

  •  

    Sony center na Potsdamskem trgu

  •  

    Olimpijski stadion

Pobratena mesta uredi

Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav Varšavskega pakta. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.

Opombe in reference uredi

  1. ↑ »Prebivalstvo zveznih dežel«. Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2009. Pridobljeno 25. aprila 2007.
  2. ↑ Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003, Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. (angleško)
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Berlin

Zunanje povezave uredi

 

Ta članek o naselju v Nemčiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berlin&oldid=5869222«