Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja. Njen predsednik je bil Adolf Hitler. Na nürnberških procesih (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana.

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei
OkrajšanoNSDAP
PredsednikAnton Drexler
(24. februar 1920 – 29. julij 1921)[1]
FührerAdolf Hitler
(29. julij 1921 – 30. april 1945)
vodja strankeMartin Bormann
(30. april 1945 – 2. maj 1945)
Ustanovljena24. februar 1920 (1920-02-24)
Prepovedana (1945-10-10) 10. oktober 1945 (79  let)
PredhodnikNemška delavska stranka
SedežRjava hiša, München, Nemčija[2]
ČasopisVölkischer Beobachter
Študentsko kriloNacionalsocialistična nemška študentska zveza
PodmladekHitlerjeva mladina
Žensko kriloNacionalsocialistična ženska zveza (NS Frauenschaft)
Paramilitarne sekcijeSA, SS, Motorizirani korpus, Korpus letalcev
Športno teloNacionalsocialistična zveza Rajha za telesno akticnosz
Čezmorska sekcijaNSDAP/AO
Delavska sekcijaNSBO (1928–35), DAF (1933–45)[3]
Članstvo
  • manj kot 60 (1920)
  • 8,5 milijonov (1945)[4]
IdeologijaNacizem
Politična pozicijaSkrajna desnica[5][6]
Politična zveza
Barva
  •      črna      bela      rdeča
    (uradno, Nemške cesarske barve)
  •      rjava (običajno)
GesloDeutschland erwache!
("Nemčija, zbudi se!") (neuradno)
Himna"Horst-Wessel-Lied"
Strankarska zastava

Vzpon nacistične stranke

uredi
Datum Glasovi (v tisočih) Odstotki Sedeži v
državnem zboru
(Reichstagu)
Ozadje
maj 1924 1.918,3 6,5 32 Hitler v zaporu
december 1924 907,3 3,0 14 Hitlerja izpustijo iz zapora
maj 1928 810,1 2,6 12  
september 1930 6.409,6 18,3 107 Po finančni krizi
julij 1932 13.745,8 37,4 230 Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika
november 1932 11.737,0 33,1 196  
marec 1933 17.277,0 43,9 288 Hitler postane nemški kancler

Glej tudi

uredi

Opombe

uredi
  1. Uradno imenovan "Odbor Rajha za nemško ljudsko iniciativo proti Youngovemu načrtu in laži o krivdi za vojno" (Reichsausschuß für die Deutsche Volksinitiative gegen den Young-Plan und die Kriegsschuldlüge)[7]

Sklici

uredi
  1. Kershaw 1998, str. ;164–65.
  2. Steves 2010, str. 28.
  3. T. W. Mason, Social Policy in the Third Reich: The Working Class and the "National Community", 1918–1939, Oxford: UK, Berg Publishers, 1993, p. 77.
  4. McNab 2011, str. ;22, 23.
  5. Davidson 1997, str. 241.
  6. Orlow 2010, str. 29.
  7. Pfleiderer, Doris (2007). »Volksbegehren und Volksentscheid gegen den Youngplan, in: Archivnachrichten 35 / 2007« [Initiative and Referendum against the Young Plan, in: Archived News 35 / 2007] (PDF). Landesarchiv Baden-Württemberg (v nemščini). str. 43. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 4. decembra 2022. Pridobljeno 26. novembra 2022.
  8. Jones, Larry E. (Oct., 2006). "Nationalists, Nazis, and the Assault against Weimar: Revisiting the Harzburg Rally of October 1931" Arhivirano 26 April 2023 na Wayback Machine.. 'German Studies Review. Vol. 29, No. 3. pp. 483–94. Johns Hopkins University Press.

Bibliografija

Zunanje povezave

uredi