Strunjan

naselje v Sloveniji

Strunjan (izgovorjava , italijansko Strugnano) je razloženo obmorsko naselje v Slovenski Istri[3] med Izolo in Piranom s skoraj 700 prebivalci.

Strunjan

Strugnano
Strunjan se nahaja v Slovenija
Strunjan
Strunjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806Koordinati: 45°32′2.61″N 13°36′24.5″E / 45.5340583°N 13.606806°E / 45.5340583; 13.606806
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,51 km2
Nadm. višina
37,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno652
 • Gostota190 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Strunjan - Naselje
LegaObčina Piran
RKD št.14156 (opis enote)[2]

Naselje se nahaja na območju avtohtone italijanske narodne skupnosti, zato je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[4]

Geografija uredi

Naselje leži ob Strunjanskem zalivu in v istoimenski dolini ob potoku Roje in ob njegovih pritokih, tudi na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m n. v.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnim klifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so v območju Krajinskega parka Strunjan najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.

Zgodovina uredi

Italijanski fašisti so 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna. [5]

Opis naselja uredi

Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.

Šolstvo uredi

V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.

Znamenitosti uredi

V delu naselja, pod vrhom griča Ronek, stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev in ob njej nekdanji benediktinski samostan.

Krajinski park Strunjan uredi

Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.

Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

Praznik kakija uredi

Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja. V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.[6] Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.

Promet uredi

V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga preko Belega Križa v Portorož in Piran.

Med letoma 1902 in 1935 je v bližini naselja potekala Porečanka, ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Trst s Porečem.

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14156«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
  4. »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  5. »V Strunjanu počastili spomin na prve otroške žrtve fašizma«. Pridobljeno 5. marca 2022.
  6. Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi