Strunjanske soline

Slovenija, Strunjan, Strunjanske soline. Fotografirano februar 2016, Avtor: Aleš Marinšić
Strunjanske soline
Strunjanske soline

Strunjanske soline se nahajajo v Strunjanskem zalivu, pri kraju Strunjan , danes so sestavni del Krajinskega parka Strunjan. Strunjanske soline so najsevernejše še delujoče soline na Jadranskem morju in v Sredozemlju.

Glavni članek: Krajinski park Strunjan.

ZgodovinaUredi

Čeprav nekateri domnevajo, da so v Istri že času Rimljanov pridelovali sol, so bile Strunjanske soline zagotovo obravnavane na Rižanskem zboru leta 804. Prvič so bile izrecno pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274, [1], v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaje soli in celo prodajne cene. Med 15. in 17. stoletjem so bile poleg Sečoveljskih najpomembnejše soline Beneške republike. Podobno kot v Luciji so tukajšnje soline leta 1967 opustili, v 3. tisočletju pa so pridelovanje soli po posodobljeni paški metodi spet obudili iz okoljevarstvenih, etnografskih in turističnih razlogov.

SolinarstvoUredi

Prebivalci Pirana so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik sv. Jurija 23. aprila. Sezona se je končala na god sv. Jerneja, to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili žet soletja, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih strateškega pomena, tako pri konzerviranju živil ter v kemijski industriji pri proizvodnji smodnika. V svojih solinah so delali tudi prebivalci drugih istrskih obalnih mest Izole in Kopra.

ArhitekturaUredi

Po zasnovi so Strunjanske soline drugačne od sečoveljskih, saj imajo drugače speljane kanale. V Strunjanskih solinah so ohranjene tri solinarske hiše, ki so zavarovane kot etnološki spomeniki. Dve sta bili zgrajeni na začetku dvajsetega stoletja, tretja pa v sedemnajstem ali osemnajstem stoletju. Starejša solinarska hiša je primer tipične solinarske arhitekture, pri kateri pritličje služi kot skladišče za sol, nadstropje pa kot stanovanje solinarjeve družine.

SkliciUredi

  1. Vinčec, Milan (2009). Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik. Arsvideo, Koper. str. 115. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8. 

Glej tudiUredi

ViriUredi

  • Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4

Zunanje povezaveUredi