Župnija Strunjan
Župnija Strunjan je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Koper, ki je del škofije Koper.
Župnija Strunjan | |
---|---|
Ustanovitev | 1961 |
Veroizpoved | rimskokatoliška |
Uprava | |
Dekanija | Koper |
Škofija | Koper |
Metropolija | Metropolija Ljubljana |
Vodstvo | |
Škof | Jurij Bizjak |
Sakralni in pastoralni objekti
uredislika | cerkev / objekt | kraj / naselje | |
---|---|---|---|
1. | Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan župnijska cerkev |
Strunjan | |
2. | Pastoralni dom Morska zvezda | Strunjan |
Zgodovina župnije
urediPrvotna cerkvica je stala na tem mestu že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Bassa (kjer je danes vila Tartini). Po njihovem odhodu iz teh krajev (okoli leta 1221), so zanjo skrbeli patri benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali čez dan k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Ko so benediktinci samostan zapustili (ob koncu 14. stoletja), so svetišče prevzeli duhovniki iz Pirana, ki so do 16. stoletja prihajali od tam, od tega časa naprej pa so imeli v Strunjanu stalnega duhovnika, ki je bival v kaplaniji poleg cerkve. Cerkev je močno načel zob časa, leta 1463 pa jo je dala obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza in po njej je svetišče dobilo ime Barcazza.
Cerkev Marijinega prikazovanja, Strunjan
urediPo legendi se je v noči med 14. in 15. avgustom 1512 pri vratih stare porušene cerkvice prikazala Marija čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria. Po tem dogodku so cerkev preimenovali v »Sveta Marija od prikazanja« (Santa Maria della Visione). Jeseni leta 1907 so skrb za svetišče prevzeli frančiškani tridentinske province iz Trenta.
Zadnji italijanski frančiškan je umrl v Strunjanu leta 1955, po njegovi smrti pa so upravo svetišča prevzeli slovenski frančiškani province sv. Križa, ki ima sedež v Ljubljani. Marca 1961 je Strunjan postal samostojna župnija, ki so jo upravljali slovenski frančiškani. Leta 2014 je upravljanje župnije prevzel škofijski duhovnik.
Opis župnije
urediŽupnija se razteza na ozemlju občin Piran in Izola, od tega tri četrtine v Krajinskem parku Strunjan s posebnim režimom. Poleg župnijske cerkve je samostanski del, ki so ga povojne oblasti 17. maja 1955 zaplenile in nacionalizirale. V njem so uredili zapore, kasneje pa sta bila v njem šola in dom za otroke s posebnimi potrebami. Šele leta 2010, 65 let po zaplembi in dvajset let po demokratizaciji Slovenije, je bilo samostansko poslopje s še ohranjenim križnim hodnikom vrnjeno cerkvi. Danes v prenovljenih prostorih deluje pastoralni dom Morska zvezda.[1]
Sklici
uredi- ↑ »Pastoralni dom Morska zvezda, Strunjan«. Pridobljeno 15. novembra 2024.
Viri
uredi- Naldini Paolo, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS)
- Špeh Rožana Marija, kras Strunjana: strunjanska pesmarica 1512 -2012, Župnijski urad Strunjan, Strunjan, 2009 (COBISS)
- Petrič Franci Slovenske božje poti, Ljubljana, Družina, 2008. (COBISS) ISBN 978 961 222 692 3
- Špeh Rožana Popravi mojo hišo : Strunjan : 500 let Marijinega prikazanja : (1512-2012), Brat Frančišek, 2012,
(COBISS)
- Curk, Jože; Vidmar, Polona; Radovanovič, Sašo (2008). Samostani na Slovenskem do leta 1780. Maribor, Založba Ostroga. COBISS 242283264. ISBN 978-961-92431-5-2.