Socialni demokrati

(Preusmerjeno s strani Socialni demokrati (Slovenija))

Socialni demokrati (kratica SD) so politična stranka v Sloveniji.

Socialni demokrati
VodjaTanja Fajon
Ustanovljena29. maj 1993
PredhodnicaZdružena lista, prej Zveza komunistov Slovenije
SedežLjubljana
PodmladekMladi forum Socialnih demokratov
Ideologijasocialna demokracija
Politična pozicijaleva sredina
Mednarodna pripadnostSocialistična Internacionala (opazovalec)[1]
Evropska pripadnostStranka evropskih socialistov
Evropska parlamentarna skupinaSkupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov
Matične barverdeča
Državni zbor
10 / 90
Evropski parlament
2 / 8
Spletna stran
http://www.socialnidemokrati.si

Poslanska skupina SD je trenutno tretja najštevilčnejša v Državnem zboru RS. Trenutna vršilka dolžnosti predsednice stranke je evropska poslanka Tanja Fajon.[2] Stranka je nastala iz nekdanje Zveze Komunistov, kasneje preimenovane v ZKS-SDP; današnje ime si je nadela na kongresu leta 2005. Stranka je na mednarodni ravni članica Socialistične Internacionale, na evropskem parketu pa pripada Stranki evropskih socialistov. V Evropskem parlamentu ima trenutno dva poslanca.

ZgodovinaUredi

1990-2008: Ustanovitev in razvojUredi

Današnja stranka Socialnih demokratov ima svoje začetke v nekdanji Zvezi komunistov Slovenije (ZKS), kasneje ZKS-SDP (Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove). Stranka ZKS-SDP se je maja 1993 skupaj z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev (DESUS) na združitvenem kongresu združila v Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Njen predsednik je postal mag. Janez Kocijančič.[3] ZLSD je leta 1995 tudi formalno sprejela socialdemokratski program. Stranka se je v naslednjih letih pričela angažirati v mednarodnih povezavah socialdemokracije kot so Stranka Evropskih Socialistov ter Socialistična internacionala. Leta 2005 je stranka spremenila svoje ime v današnjo obliko Socialni demokrati in nadaljuje svoje delovanje v okviru modernih levosredinskih demokratičnih gibanj v Evropi.

Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 leta je od ustanoviteljic ZLSD nastopila SDP (Stranka demokratične prenove oziroma pozneje preimenovana v Socialdemokratsko prenovo). Dosegla je najvišji rezultat med posameznimi političnimi strankami (17,28 %) in prešla v opozicijo.[3]

Na parlamentarnih volitvah decembra 1992 je že omenjena volilna koalicija »Združena lista« z doseženimi 13,58 % vstopila v veliko koalicijo LDS - ZLSD - SKD. V vladi je pokrivala štiri ministrstva - gospodarstvo, delo, družino in socialne zadeve ter znanost in kulturo. Vendar je v januarju 1996 izstopila iz vlade zaradi nestrinjanja z vladnim odnosom do upokojencev in ukrepi na področju socialne politike.

Na 3. kongresu marca 1997 v Ljubljani je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke. Predsednik Združene liste socialnih demokratov je postal Borut Pahor, ki je bil na 4. kongresu junija 2001 v Kopru ponovno izvoljen.

Vse do oblikovanja nove vlade po državnozborskih volitvah v oktobru 2000 je ZLSD delovala v opoziciji. Po uspešnem nastopu na volitvah 2000 je 15. novembra 2000 skupaj z Liberalno demokracijo Slovenije, SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko in Demokratično stranko upokojencev Slovenije podpisala »Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije«. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je v vladi pokrivala tri področja - delo, družino in socialne zadeve, kulturo, notranje zadeve. Po nastopu na državnozborskih volitvah leta 2004 je ZLSD ohranila pozicijo tretje najmočnejše stranke in ponovno prešla v opozicijo. Na 5. kongresu, ki je potekal 2. aprila 2005 v Ljubljani, se je stranka preimenovala v Socialne demokrate (SD). S pristopom novih poslancev v poslansko skupino leta 2007 je SD postala najmočnejša opozicijska stranka.[4]

2008-2011: Vlada Boruta PahorjaUredi

Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka zmagala in osvojila 29 sedežev v parlamentu. Dotlej vladajoča stranka, Slovenska demokratska stranka, je pristala na drugem mestu z 28 poslanskimi mandati. Janeza Janšo je na premierskem stolčku zamenjal Borut Pahor.

Na volilnem kongresu 22. marca 2009 so spremenili status, s katerim so uvedli štiri podpredsedniška mesta (do zdaj le dve mesti) in spremenili logotip stranke; novi logotip stranke je kratica SD v beli barvi na rdeči podlagi.[5]

Po padcu Pahorjeve vlade je na predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011 stranka osvojila 10 poslanskih mest.[6]

2012-: Pod vodstvom Lukšiča in ŽidanaUredi

Na 8. kongresu SD, ki je potekal 2. junija 2012 v Kočevju, je Boruta Pahorja v tekmi za predsednika stranke v drugem krogu premagal Igor Lukšič, nekdanji minister za šolstvo in šport. Na isti dan je Borut Pahor uradno najavil kandidaturo za predsednika Republike Slovenije in bil na volitvah 2. decembra na položaj tudi izvoljen.

Stranka je na volitvah 2014 z 5,98 % odstotki glasov prejela 6 poslanskih mandatov.[7] Ob enem je Računsko sodišče RS ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki Solidarnost nezakonito nakazali okoli 40.000 €.[8]

Na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament leta 2014 je stranka z osvojenim enim poslanskim mandatom dosegla bistveno slabši rezultat od pričakovanega, zaradi česar je naslednji dan odstopil njen takratni predsednik Igor Lukšič.[9] 28. maja 2014 ga je nasledil Dejan Židan. Slednji je z mesta sestopil na obletnico prevzema predsedovanja, 28. maja 2020 in položaj predal evropski poslanki Tanji Fajon.[2]

Kritike in kontroverzeUredi

Vrnitev vile MoskovičUredi

Leta 2005 je v javnost prišlo spoznanje, da stranka Socialnih demokratov domuje v vili Moskovič, ki jo je Komunistična partija odvzela Feliksu Moskoviču, Judu, ki je umrl v Holokavstu,[10] z izgovorom, da je sodeloval z okupatorjem. Desno-sredinska koalicija pod vodstvom SDS je ustanovila komisijo za vrnitev zaplenjene judovske imovine in zahtevala vrnitev vile Moskovič judovski skupnosti Slovenije. Zahteva je bila zavrnjena s strani glavne opozicijske stranke, SD.[11]

TEŠ 6Uredi

Glavni članek: Termoelektrarna Šoštanj blok 6

Pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj so imeli ključno vlogo vidni člani SD-ja, med njimi takratni predsednik stranke in vlade Borut Pahor, minister za finance Franc Križanič, ter velenjski župan Bojan Kontič. Projekt TEŠ 6, s skupno ceno 1,41 milijarde evrov, danes velja za največji infrastrukturni projekt.[12] Ugotovilo se je, da je bil krepko preplačan, saj se je s sprva 600-700 milijonske vrednosti le-ta povečala na skoraj pol drugo milijardo. Prav tako naj bi bil močno prežet s korupcijo. Stranka SD je kritik o dvoličnosti deležna tudi zaradi zelenih in okoljevarstvenih iniciativ, ki kljubujejo projektu, ki so ga sami podpirali.[13][14]

Afera VeberkomUredi

Afera je povezana z nekdanjim obrambnim ministrom iz vrst Socialnih demokratov Jankom Vebrom, ki je Obveščevalno-varnostni službi naročil, da preveri tveganja prodaje Telekoma Slovenije, česar pa kot obrambni minister ne bi smel. 19. decembra 2017 je zato odstopil s položaja.[15][16]

Nezakonito financiranje kampanje leta 2014Uredi

Računsko sodišče RS je ugotovilo, da so Socialni demokrati stranki takratni partnerski stranki Solidarnost nezakonito nakazali okoli 40.000 €.[8]

OstaloUredi

Na božični večer 2019 je državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport iz vrst SD Jernej Štromajer na svojem Twitter računu objavil fotografijo s citatom "Merry Christmas you filthy animals" (slo.: "Vesel božič, ve umazane živali") iz filma Sam doma. Tvit je razburil del slovenske javnosti, saj naj bi žalil kristjane oz. tiste, ki praznujejo božič. Štromajer se je kasneje opravičil in dejal, da njegov namen ni bil kogarkoli žaliti ter da je to stavek iz filma, ki so ga številni gledali ob božičnih večerjah.[17][navedi vir] V bran mu je stopila tudi stranka in minister Jernej Pikalo, med tem ko je predsednik vlade Marjan Šarec dejal, da bi Štromajerja, če bi bil član LMŠ, nemudoma razrešil.[18] Predsednik NSi Matej Tonin je v javnem pismu predsedniku vlade objavo označil za "provokacijo" in sovražni govor do kristijanov.[19] Pričeta je bila spletna peticija za njegov odstop, ki jo je podpisalo več kot 5.000 ljudi. 15. januarja 2020 je pred stavbo Vlade potekal protest, na katerem je več sto udeležencev zahtevalo Štromajerjev odstop.[20]

18. maja 2020 nadomestni poslanec Zdravka Počivalška Gregor Židan zapustil poslansko skupino SMC in prestopil v poslansko skupino SD. Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je na novinarski konferenci dejala, da Židan za prestop ni navedel političnih razlogov, omenil pa je "sanjsko ponudbo, ki je pač ni mogel zavrniti."[21] V medijih je zaokrožilo, da naj bi stranka Socialni demokrati Židanu ponudila nekaj sto tisoč evrov oz. delovno mesto na Nogometni zvezi Slovenije. Sam je podkupnino označil za polresnice in laž ter da mu je odhod iz SMC narekovala vest. Zanikal je tudi, da bi bil prestop povezan z njegovim gostinskim podjetjem Gregorino, ki je bilo takrat v slabi finančni kondiciji.[22] "Sanjska ponudba" naj bi po njegovih besedah bila obljuba Socialnih demokratov, da gredo skupaj na naslednje volitve in poskusijo zmagati.[23] Podkupovanje je zavrnil[pojasni] tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Organi strankeUredi

 
Tanja Fajon, v. d. predsednice stranke
  • Predsednik: Tanja Fajon (vršilka dolžnosti)
  • Podpredsedniki: Andreja Katič, Matjaž Nemec, Jernej Pikalo
  • Vodja poslanske skupine: Matjaž Han
  • Namestnica vodje poslanske skupine: Bojana Muršič
  • Predsednik konference: Milan Brglez
  • Predsednik nadzornega odbora: Jure Meglič
  • Glavni tajnik: Dejan Levanič
  • Sveti stranke: 14 sestav

Zastopanost v parlamentuUredi

Vidnejši člani/poslanciUredi

  • Samo Bevk (nekdanji kandidat za ministra za kulturo)
  • Rado Bohinc (nekdanji rektor Univerze na Primorskem, nekdanji minister za notranje zadeve, nekdanji minister za znanost in tehnologijo)
  • Mirko Brulc (nekdanji župan Mestne občine Nova Gorica)
  • Milan M. Cvikl (član Evropskega računskega sodišča, nekdanji generalni sekretar Vlade)
  • Andreja Črnak Meglič (državna sekretarka)
  • Tanja Fajon (novinarka RTV SLO, evropska poslanka, predsednica stranke, podpredsednica Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu)
  • Matevž Frangež (nekdanji državni sekretar)
  • Matjaž Han (vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Radeče)
  • Ljubica Jelušič (nekdanja ministrica za obrambo)
  • Andreja Katič (ministrica za obrambo, nekdanja podpredsednica DZ RS)
  • Mojca Kleva Kekuš (nekdanja evropska poslanka, nekdanja stalna predstavnica DZ pri Evropskem parlamentu)
  • Janez Kocijančič (nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik Mednarodne Smučarske zveze, podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev)
  • Bojan Kontič (župan Mestne občine Velenje)
  • Anja Kopač Mrak (ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekdanja državna sekretarka, univerzitetna profesorica)
  • Franc Križanič (nekdanji minister za finance)
  • Dušan Kumer (nekdanji državni sekretar)
  • Darja Lavtižar Bebler (nekdanja kandidatka za predsednico Republike)
  • Dejan Levanič (glavni tajnik SD, nekdanji poslanec in nekdanji državni sekretar)
  • Igor Lukšič (nekdanji minister za visoko šolstvo, nekdanji predsednik stranke, univerzitetni profesor)
  • Bojana Muršič (poslanka, bivša podpredsednica DZ RS)
  • Borut Pahor (predsednik Republike, nekdanji predsednik stranke, nekdanji premier, nekdanji predsednik DZ, nekdanji evropski poslanec)
  • Miloš Pavlica (nekdanji državni sekretar)
  • Sonja Lokar (prva predsednica Ženskega foruma /ZL/SD)
  • Breda Pečan (nekdanja županja Občine Izola)
  • Majda Potrata (nekdanja podpredsednica stranke)
  • Miran Potrč (nekdanji vodja poslanske skupine, nekdanji podpredsednik DZ)
  • Ciril Ribičič (nekdanji ustavni sodnik, predsednik ZKS)
  • Anton Rop (član Evropske investicijske banke, nekdanji premier, nekdanji minister za finance, nekdanji državni sekretar)
  • Danica Simšič (nekdanja županja Mestne občine Ljubljana)
  • Janko Veber (podpredsednik stranke, nekdanji minister za obrambo, nekdanji predsednik DZ, nekdanji vodja poslanske skupine, predsednik ZŠAM Slovenije, nekdanji župan Občine Kočevje)
  • Patrick Vlačič (nekdanji minister za promet)
  • Dejan Židan (nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekdanji predsednik stranke in Državnega zbora)
  • Boris Sovič (nekdanji župan Mestne občine Maribor, nekdanji veleposlanik Slovenije v Izraelu)
  • Franc Hočevar (predsednik Foruma starejših SD, nekdanji direktor centra SOČA, nekdanji direktor UKC Ljubljana, nekdanji svetovalec predsednikov republike)
  • Jernej Pikalo (dvakrat minister za izobraževanje, znanost in šport)

Sklici in opombeUredi

  1. http://socialistinternational.org/viewArticle.cfm?ArticlePageID=931
  2. 2,0 2,1 "Židan: "Slovenija si zasluži premierko iz socialdemokratske stranke"". www.rtvslo.si. RTV Slovenija. 2020-05-28. Pridobljeno dne 2020-05-28. |first= manjka |last= (pomoč)
  3. 3,0 3,1 Spletna stran Socialnih demokratov - ustanovitev stranke, 13.8.2008
  4. Spletna stran socialnih demokratov - volitve, 17.5.2007
  5. Siol.net - Pahor na kongresu napovedal večje reforme
  6. RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo
  7. "Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci". Delo d.d. 21.7.2014. Pridobljeno dne 28.7.2014.
  8. 8,0 8,1 "SOCIALNI DEMOKRATI (SD)". siol.net. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  9. "Igor Lukšič odstopil kot predsednik SD-ja". MMC RTV-SLO. 26.5.2014. Pridobljeno dne 27.5.2014.
  10. http://www.mladina.si/tednik/200552/clanek/kul--arhitektura-ursa_marn/
  11. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/144192
  12. "Končna cena Teš 6 dosegla 1,41 milijarde evrov". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  13. "SOCIALNI DEMOKRATI (SD)". siol.net. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  14. Nahtigal, Martin. "Za zeleno socialistično prihodnost – s Titom in TEŠ6 naprej | Domovina". Pridobljeno dne 2020-01-15.
  15. ""Afera Veberkom je dimna zavesa za druge pomembnejše rabote"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  16. politika, Z. P. , notranja (2015-03-31). "Afera Veberkom: prvak SD je izvedel politično figuro Žerjav". www.delo.si. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  17. "Večer - Ob protestih za njegov odstop se je Štromajer še enkrat opravičil za sporen tvit". www.vecer.com. 2020-01-15. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  18. ""Če bi bil Štromajer funkcionar stranke LMŠ, bi bil nemudoma razrešen"". siol.net. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  19. "Matej Tonin v javnem pismu Marjanu Šarcu: Zakaj ste v primeru sovražnega govora dr. Štromajerja odstopili od svojih moralnih in etičnih kriterijev? – Nova Slovenija – Krščanski demokrati". Pridobljeno dne 2020-05-15.
  20. "Pred vlado protest proti Štromajerju, ki se bo na Planetu soočil z Metko Zevnik". Times.si. Pridobljeno dne 2020-01-15.
  21. "SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan". MMC-RTV SLO. 2020-05-18. Pridobljeno dne 2020-05-19.
  22. "Gregor Židan zanika, da bi mu za prestop iz SMC v SD obljubili funkcijo v NZS; iz SMC izstopajo člani na Obali". Revija Reporter. Pridobljeno dne 2020-05-26.
  23. STA, M.V. (21.5.2020). "Židan: Ne bom izdajal tistega, kar se je dogajalo za štirimi stenami". 24ur.com. Pro Plus. Pridobljeno dne 21.5.2020.

Zunanje povezaveUredi