15. vlada Republike Slovenije

15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije, ki jo je po izteku mandata 14. slovenske vlade Janeza Janše sestavil mandatar Robert Golob. Koalicijo poleg Gibanja Svoboda sestavljajo še Socialni demokrati in Levica. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino.[1] Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.[2]

15. vlada Republike Slovenije
Skupinska fotografija vlade
Ustanovitev1. junij 2022
Ljudje in ureditev
Predsednik državeBorut Pahor, Nataša Pirc Musar
Predsednik vladeRobert Golob (Svoboda)
Podpredsednik(i) vladeTanja Fajon (SD)
Luka Mesec (Levica)
Klemen Boštjančič (Svoboda)
Matej Arčon (Svoboda)
Št. ministrovPremier + 20 ministrov
KoalicijaSvoboda, SD, Levica
Položaj v sodni oblastiLevo-sredinska večinska vlada
53 / 90
Opozicijski kabinetBrez
OpozicijaSDS, NSi
Vodja opozicijeNi uradni naziv
Janez Janša (SDS)
Matej Tonin (NSi)
Zgodovina
VolitveVolitve 2022
Zakonodajna oblast9. državni zbor
Predhodnik14. vlada Republike Slovenije
Naslednik16. vlada Republike Slovenije

Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.[3] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.[4]

Položaji v vladi uredi

Služba Položaj Ime Slika Stranka Državni sekretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik vlade Robert Golob
 
Svoboda
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Ministrica, podpredsednica vlade Tanja Fajon
 
SD
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Minister, podpredsednik vlade Luka Mesec
 
Levica
Ministrstvo za finance Minister, podpredsednik vlade Klemen Boštjančič
 
Svoboda
Ministrstvo za zdravje Ministrica Valentina Prevolnik Rupel
 
Svoboda
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Minister Matjaž Han
 
SD
Ministrstvo za obrambo Minister Marjan Šarec
 
Svoboda
Ministrstvo za notranje zadeve Minister
Boštjan Poklukar
 
Svoboda
Ministrstvo za pravosodje Ministrica Andreja Katič
 
SD
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Minister Igor Papič
 
Svoboda
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Minister Darjo Felda
 
Svoboda
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Minister Bojan Kumer
 
Svoboda
Ministrstvo za naravne vire in prostor Minister Jože Novak
 
Svoboda
Ministrstvo za kulturo Ministrica Asta Vrečko
 
Levica
Ministrstvo za infrastrukturo Ministrica Alenka Bratušek
 
Svoboda
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrica Mateja Čalušić
 
Svoboda
Ministrstvo za javno upravo Minister Franc Props
 
Svoboda
Ministrstvo za solidarno prihodnost Minister Simon Maljevac
 
Levica
Ministrstvo za regionalni razvoj in koezijo Minister za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek
 
SD
Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh
 
Svoboda
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Matej Arčon
 
Svoboda

Nekdanji sekretarji uredi

Sekretar Ministrstvo Imenovanje Razlog Sklic
Razrešitev
Aleksandra Lah
Topolšek
Ministrstvo za
zdravje
1. junij 2022 Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije. [5]
31. avgust 2022
Breda Božnik Ministrstvo za
zdravje
1. junij 2022 Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije. [6]
21. september 2022
Sebastjan Zbičajnik Ministrstvo za
pravosodje
1. junij 2022 Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev. [7]
24. januar 2023
Branko
Lobnikar
Ministrstvo za
notranje zadeve
1. junij 2022 Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin. [8]
21. februar 2023
Tilen Božič Ministrstvo za
finance
1. junij 2022 Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič. [9]
29. marec 2023
Tjaša Vidic Ministrstvo za
zdravje
1. september 2022 Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob. [10]
13. julij 2023
Tadej Ostrc Ministrstvo za
zdravje
1. junij 2022 Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.
13. julij 2023
Urban Kodrič Ministrstvo za
javno upravo
1. junij 2022 Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja. [11]
24. avgust 2023
Azra Herceg Ministrstvo za
zdravje
1. oktober 2022 Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. [12][13]
13. oktober 2023
Tatjana Buzeti Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
1. julij 2023 Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca. [14]
13. oktober 2023
Darij Krajčič Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
6. junij 2022 Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.
13. oktober 2023
Lenka Kavčič Ministrstvo za
naravne vire in prostor
11. maj 2023 Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek. [15]
10. oktober 2023
Matej Skočir Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
1. junij 2022 Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.
10. oktober 2023
Boris Černilec Ministrstvo za
vzgojo in izobraževanje
25. januar 2023 Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja. [16]
19. oktober 2023
Valerija Jelen Kosi Ministrstvo za
pravosodje
24. januar 2023 Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. [17]
4. januar 2024
Igor Šoltes Ministrstvo za
pravosodje
1. junij 2022 Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti. [18]
15. februar 2024
Andreja Katič Ministrstvo za
kohezijo in regionalni razvoj
25. januar 2023 Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje. [19]
5. marec 2024
Blaž Germšek Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
23. oktober 2023 Germšek je zapustil ministrstvo iz osebnih razlogov. [20]
24. april 2024

Kabinet predsednika vlade uredi

Državni sekretarji
 
 
 
 
 
 
 
Luka Špoljar
(vodja kabineta)
državna sekretarka za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom
državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU
državni sekretar za evropske zadeve
državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko
državna sekretarka za strateško komuniciranje
državni sekretar za nacionalni jedrski program

Nekdanji sekretarji v kabinetu uredi

 
 
 
 
 
 
Anton Grizold Boštjan Šefic Andrej Benedejčič Petra Škofic Kaja Širok Maksimiljana Polak
državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami
državni sekretar za sanacijo po poplavah
državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost
vodja premierjevega kabineta
državna sekretarka za kulturo
državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo
odšel v pokoj[21] postal vodja Službe za obnovo po poplavah[22] postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO[23] zapustila kabinet iz neznanih razlogov[24] zapustila kabinet zaradi premierjevega nezadovoljstva[25] zapustila kabinet iz osebnih razlogov[26]

Koalicijske stranke uredi

 
Novinarska konferenca predsednikov koalicijskih strank,
8. november 2023
Stranka Vodja Ob nastopu vlade Trenutno
Število poslancev Število ministrov Število poslancev Število ministrov
Svoboda Gibanje Svoboda Robert Golob
41 / 90
11 / 17
40 / 90
13 / 20
SD Socialni demokrati Matjaž Han
7 / 90
4 / 17
7 / 90
4 / 20
Levica Levica Asta Vrečko
5 / 90
2 / 17
5 / 90
3 / 20
Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
IMNS Predstavnika narodnih skupnosti Felice Žiža
Ferench Horváth
2 / 90
/
2 / 90
/
Skupaj:
Vlada
53 / 90
52 / 90
Podporniki
2 / 90
2 / 90
Skupaj
55 / 90
54 / 90

Nekdanji ministri uredi

Odstopi ali razrešitve uredi

Ime Naziv Ministrstvo Odhod Razlog za odstop Naslednik Sklic
 
Ministrica za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve Odstopila 7. decembra 2022 Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja.
[27]
 
Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje Odstopil 7. julija 2023 Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.
[28]
 
Minister za naravne vire in prostor Ministrstvo za naravne vire in prostor Odstopil 4. oktobra 2023 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na avgustovske poplave, zato je minister podal odstopno izjavo.
[29]
 
Ministrica za javno upravo Ministrstvo za javno upravo Odstopila 6. oktobra 2023 Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi.
[30]
 
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Razrešena 13. oktobra 2023 3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti.
[31]
 
Ministrica za pravosodje Ministrstvo za pravosodje Odstopila 5. februarja 2024 Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. [32]

Odstopa zaradi reorganizacije vlade uredi

Ime Naziv Ministrstvo Odhod Razlog za odstop Naslednik Sklic
 
Minister za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo Odstopil 3. januarja 2023 Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. [33]
 
Minister za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje Odstopil 3. januarja 2023 Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. [34]

Sestavljanje koalicije uredi

Glasovanje o mandatarju uredi

Datum Kandidat Predlagatelj ZA PROTI NEVELJAVNI Opombe
25. maj 2022 Robert Golob Predsednik Republike Slovenije 54 30 1 tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)

Glasovanje o vladi uredi

24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.[35]

Datum Predsednik vlade ZA PROTI VZDRŽANI Opombe
1. junij 2022 Robert Golob 53 28 2 za izvolitev potrebna navadna večina
24. januar 2023 Robert Golob 55 29 0 za izvolitev potrebna navadna večina

Zaslišanja ministrov na odborih uredi

Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Sobota
28. maj 2022
09:00 Matjaž Han SD 10 4 1 [36]
09:00 Matej Arčon Svoboda 9 2 0 [37]
13:00 Aleksander Jevšek SD 10 5 0 [38]
17:00 Igor Papič Svoboda 9 5 1 [39]
17:00 Emilija Stojmenova Duh Svoboda 9 4 0 [40]
Ponedeljek
30. maj 2022
09:00 Tanja Fajon SD 9 6 0 [41]
09:00 Dominika Švarc Pipan SD 9 5 0 [42]
13:00 Klemen Boštjančič Svoboda 9 5 0 [43]
13:00 Sanja Ajanović Hovnik Svoboda 9 5 0 [44]
17:00 Tatjana Bobnar Svoboda 9 4 1 [45]
17:00 Marjan Šarec Svoboda 9 5 0 [46]
Torek
31. maj 2022
09:00 Bojan Kumer Svoboda 9 5 0 [47]
09:00 Irena Šinko Svoboda 10 4 0 [48]
13:00 Luka Mesec Levica 10 4 0 [49]
13:00 Uroš Brežan Svoboda 9 4 0 [50]
17:00 Danijel Bešič Loredan Svoboda 10 4 0 [51]
17:00 Asta Vrečko Levica 9 6 0 [52]

Reorganizacija vlade uredi

Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih.

Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Četrtek
12. januar 2023
09:00 Alenka Bratušek Svoboda 9 5 0 [53]
09:00 Darjo Felda Svoboda 9 5 0 [54]
12:00 Igor Papič Svoboda 9 6 0 [55]
12:00 Uroš Brežan Svoboda 8 3 0 [56]
15:00 Emilija Stojmenova Duh Svoboda 9 6 0 [57]
Petek
13. januar 2023
09:00 Simon Maljevac Levica 9 5 0 [58]
11:00 Aleksander Jevšek SD 9 0 0 [59]
14:00 Matjaž Han SD 10 0 0 [60]
14:00 Bojan Kumer Svoboda 9 6 0 [61]

Novi ministri po odstopu uredi

Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Ponedeljek
12. februar 2023
14:00 Boštjan Poklukar Svoboda 9 6 0 [62]
Torek
10. oktober 2023
16:00 Valentina Prevolnik
Rupel
Svoboda 11 5 0 [63]
Torek
5. december 2023
16.30 Franc Props Svoboda 9 6 0 [64]
Torek
5. december 2023
16.30 Jože Novak Svoboda 9 5 0 [65]
Sreda
10. januar 2024
14.00 Mateja Čalušić Svoboda 9 6 0 [66]
Petek
1. marec 2023
12.00 Andreja Katič SD 8 4 0 [67]

Interpelacije uredi

Ministri uredi

Stranka SDS je sicer vložila tudi interpelacijo zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, a je ta malo po vložitvi le-te odstopil sam.[68] Prav tako je napovedala interpelacijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je tudi kmalu za tem odstopila.[69] Januarja 2024 je vložila interpelacijo zoper pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je prav tako kmalu za tem zapustila svoj položaj.[70]

Datum interpelacije Interpelirani minister Predlagatelj Očitki interpelacije Rezultat Podpora strank
Kvorum ZA PROTI VZD Izid PODPRLE NASPROTOVALE VZDRŽANE
Četrtek,
10. november 2022
 
Tanja Fajon

ministrica za zunanje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka. Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja
74
22
52
0
ni izglasovana
  • SDS
  • NSi
  • Svoboda
  • SD
  • Levica
  • poslanca manjšin
/ [71]
Ponedeljek,
14. november 2022
 
Tatjana Bobnar

ministrica za notranje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Branko Grims, Slovenska demokratska stranka. Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado
75
24
50
1
ni izglasovana
  • SDS
  • nekateri poslanci NSi
  • Svoboda
  • SD
  • Levica
  • Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine
  • poslanka NSi
[72]
Četrtek,
28. marec 2024
 
Emilija Stojmenova Duh

ministrica za digitalno preobrazbo

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka. Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov
77
31
42
4
ni izglasovana
  • SDS
  • NSi
  • Mojca Šetinc Pašek (nepovezana)
  • Svoboda
  • SD
  • Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine
  • Levica
[73]
[74]

Interpelacija vlade uredi

Datum interpelacije Predlagatelj Očitki interpelacije Vir
Sreda,
19. april 2023
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec, Slovenska demokratska stranka.
  • ukinitev Urada za demografijo
  • razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije
  • ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve
  • spremembe zakona o dohodnini
  • pritiski na kadrovanje v policiji
[75]

Zgodovina uredi

2022 uredi

 
Vlada ob imenovanju

Na volitvah 24. aprila 2022, je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.[76] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon.[77] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca.[78] Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo Marjan Šarec prevzel resor obrambe, Alenka Bratušek pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.[79][80][81]

 
Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade

Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v Cankarjevem domu podpisali 24. maja 2022.[82] Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije.[83][84] Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka Slovenska demokratska stranka in na spremembo Zakona o vladi vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v vladi Janeza Janše. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih.

Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.[85] Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil Janez Janša v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"[86][87][88]

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil Dragan Barbutovski.[89] Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.[90] Na mestu direktorja ga je na predlog Roberta Goloba zamenjala Petra Bezjak Cirman, novinarka, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija in žena novinarja Necenzurirano.si Primoža Cirmana.[91][92][93][94][95]

 
Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.

Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.[96][97] Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.[98] Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.[96] Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje Studio City Marcel Štefančič. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS Franc Breznik je dejal, da je Robert Golob "Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."[99] V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.[100]

Odstop Tatjane Bobnar uredi

1. decembra 2022 vlada Boštjanu Lindavu ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica Tatjana Bobnar, pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.[101] Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je Tatjana Bobnar napovedala svoj odstop z mesta ministrice.[102] Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier Robert Golob. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja Darka Muženiča na mesto Nacionalnega preiskovalnega urada ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica Evgena Goverkarja, ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije Antona Olaja.[103] Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.[103] Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.[104]

 
Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav.

Lindav je v poročilu med drugim zapisal:[105]

"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot Miloš Njegoslav Milović. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"

Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade Janeza Drnovška, ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.[106][107] Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz afere Tritonis, v katero je bil vpleten z Zoranom Jankovićem.[108][109][110] Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.[111] Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.[112][113][114]

Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje Žana Mahniča v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.[106] Gibanje Svoboda je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je "Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."[115] Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.[103] Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.[116]

Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik.[117][118]

2023 uredi

Reorganizacija vlade uredi

 
Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov

24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.[3] Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.[119][120] Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.[121] Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.[122] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.[4]

6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal Boštjana Poklukarja.[123][124][125]

Spor glede finančne reforme uredi

V oddaji Preverjeno dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister Klemen Boštjančič je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.[126][127]

Odstavitev ministra za zdravje uredi

29. junija 2023 je Slovenska demokratska stranka vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade Danijela Bešiča Loredana.[128] Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.[129][130][131] Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.[132] Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na Brdu pri Kranju zatrjevali, 5. julija tudi Urška Klakočar Zupančič, da Bešič Loredan njihovo podporo ima.[133][134] Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade Robert Golob.[135] V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.[136] Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.[137]

Ponovna rekonstrukcija vlade uredi

3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan kot tudi kmetijska ministrica Irena Šinko.[138] Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.[139] Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah, z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.[140] Po poročanju časopisne hiše Večer naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri Igorjem Papičem, Darjom Feldo in Bojanom Kumrom.[141] 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.[142] Nova ministrica je oktobra 2023 postala Valentina Prevolnik Rupel.[143]

Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.[144] DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023.

To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Zaenkrat so po njegovih besedah odprte vse možnosti, v planu naj bi bilo obsežno skrčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.[145] Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.[146]

Odstop ministrice za javno upravo uredi

Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi Sanja Ajanović Hovnik.[147][148] Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa Komisije za preprečevanje korupcije ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade Robert Golob je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.[149][150][151]

Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.[147][152] Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.[153]

5. oktobra je bilo v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.[154]

Začasni premier Mesec uredi

15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.[155][156]

2024 uredi

Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja Vojka Adamiča.[157][158] 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode Mateje Čalušić, saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.[159][160]

Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico Dominiko Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba pozvalo k odstopu.[161]

Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra Klemna Boštjančiča imenovala za tretjega podpredsednika vlade.[162]

Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu Matej Arčon, ki skrbi za področje komunikacije.[163]

Afera sodna stavba uredi

Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.[164] Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.[165] Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.[166] Zadevo je začel preiskovati tudi Nacionalni preiskovalni urad.[167] Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.[168] Ministrica Dominika Švarc Pipan je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič.[169] Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.[170] Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, poslanska skupina SD pa naj bi ji odrekla podporo.[171]

Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.[172][173] 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.[174] Predsednica SD Tanja Fajon se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.[175]

Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.[176]

Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.[177] Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika Socialnih demokratov odstopil Klemen Žibert. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.[178] Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.[179] Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.[180]

V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo kranjski lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.[181] Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen Matevž Frangež. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.[182][183]

V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja Igorja Šoltesa.[184] Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.[185]

V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico Andrejo Katič, ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.[186] Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.[187][188]

Odhodi ožjih sodelavcev uredi

Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo Kaja Širok.[189] Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.[190] 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta Petra Škofic.[191] Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretar poslanske skupine Svoboda.[192]

Javno mnenje o vladi uredi

Mediana, za POP TV uredi

Agencija Mediana izvaja raziskave za POP TV vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 700 oseb. Vprašanje se glasi Ali podpirate delo vlade?.

Mesec DA NE Ne vem Vir
April 2024 35,3 52,0 12,7 [193]
Marec 2024 30,7 53,3 16,0 [194]
Februar 2024 30,4 55,1 14,5 [195]
Januar 2024 30,8 54,8 14,5 [196]
December 2023 34,9 51,4 13,7 [197]
November 2023 28,4 55,4 16,2 [198]
Oktober 2023 40,4 46,9 12,7 [199]
September 2023 44,9 38,9 16,2 [200]
Avgust 2023 51,7 34,8 13,5 [201]
Julij 2023 44,1 41,6 14,3 [202]
Junij 2023 43,1 46,7 10,2 [203]
Maj 2023 46,4 40,7 12,9 [204]
April 2023 45,5 41,9 12,6 [205]
Marec 2023 41,5 42,4 16,0 [206]
Januar 2023 50,6 35,5 13,9 [207]
December 2022 53,3 35,2 11,4 [208]
November 2022 59,2 29,0 11,8 [209]
Oktober 2022 53,1 32,2 14,7 [210]
September 2022 58,9 28,8 12,3 [211]
Avgust 2022 58,4 26,7 14,9 [212]
Julij 2022 51,4 33,5 15,1 [213]
Junij 2022 53,1 31,6 15,4 [214]

Vrhi koalicije uredi

Prvo srečanje (november 2022) uredi

Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.[215]

Drugo srečanje (januar 2023) uredi

Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.[216]

Tretje srečanje (februar 2023) uredi

Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.[217]

Četrto srečanje (marec 2023) uredi

Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.[218]

Vidnejše odločitve vlade uredi

Kadrovske menjave uredi

Služba Položaj Ime Predhodnik
Vlada Republike Slovenije Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl Janja Garvas Hočevar
Policija Generalni direktor policije Boštjan Lindav
Senad Jušić
Anton Olaj
UKOM Direktor (v.d.) Dragan Barbutovski
Petra Bezjak Cirman
Uroš Urbanija
SOVA Direktor (v.d.) Joško Kadivnik Janez Stušek
FURS Generalni direktor Peter Grum Ivan Simič
Slovenska vojska Poveljnik sil SV Roman Urbanič Miha Škerbinc
NPU Direktor (v.d.) Boštjan Mlačnik Petra Grah Lazar
NIJZ Direktor (v.d.) Branko Gabrovec Milan Krek

Reorganizacija vlade uredi

Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.[219]

Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu Aleksandru Jevšku, okoljskemu Urošu Brežanu, ministrici pristojni za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za gospodarstvo Matjažu Hanu. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.[220]

Dva izmed ministrov, Bojan Kumer z infrastrukturnega resorja ter Igor Papič z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo Alenka Bratušek. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil Simon Maljevac.[221]

V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.[222][3]

Infrastruktura uredi

Regulacija energentov

Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo predhodne vlade, in sicer bencin na 1,56 evra, dizel pa na 1,668 evra na liter.[223] 15. junija 2022 je predsednik vlade Robert Golob predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.[224] Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.[225]

Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.[226][227][228] Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.[229] Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister Matjaž Han pa je odredil inšpekcijski nadzor.[230]

Izobraževanje uredi

Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev

Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal protestni shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v vrtcih. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.[231] Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.[231][232] Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.[233][234]

Kultura uredi

 
Ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam

29. junija 2022 se je ministrica za kulturo Asta Vrečko sestala s predstavniki nevladnih organizacij – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za Prirodoslovni muzej Slovenije, ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.[235] Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.[236]

Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija

Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.[237] Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob dejala: "Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim." Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij.[237] Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.[237]

Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve

21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod oziroma v nov muzej.[238][239] Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času 14. vlade Republike Slovenije, prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica Asta Vrečko je ob tem dejala: "Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."[240]

Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje državnozborskega odbora za kulturo. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.[238][241][242]

19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.[243][244][245]

Kmetijstvo uredi

Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano uredi

Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet bo razpravljal o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt Samo Kreft in drugi.[246][247]

Notranje zadeve uredi

Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov

 
3. seja vlade

Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.[248]

Odstranitev ograje na meji s Hrvaško

Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Za odstranitev so določili Slovensko vojsko, medtem ko bo Policija po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.[249][250]

V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.[251] Na prvi septembrski seji je predsednik vlade Robert Golob prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.[252] Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.[253] Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.[252]

Obramba uredi

Levica, Socialni demokrati ter Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek, ki sta se kasneje pripojila h Gibanju Svoboda, Marjan Šarec pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času tretje Janševe vlade nasprotovale predlogu zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.[254][255] Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop Slovenije iz zveze NATO in njegovi nadaljnji širitvi, a se je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se v preteklosti že zgodilo.[256][257] Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo jo je predhodni obrambni minister Matej Tonin podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.[258][259][260]

Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obramb ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.[261] Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze NATO v Madridu in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.[262][263][264] Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.[264] Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v Vilni, 11. in 12. julija 2023.[265]

Resničnostna oddaja Vojak v akciji uredi

31. avgusta 2023 je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.[266][267] Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".[266] Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v Slovenski vojski.[268] Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.[269] Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.[270][271] Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo Pop TV, ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.[272][273]

Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje Luka Zorenč.[274] Poslanska skupina opozicijske stranke Nova Slovenija je zahtevala sklic nujne seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ.[275] Ta je na Komisijo za preprečevanje korupcije naslovila poziv, da razišče sum korupcije in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času sanacije po poplavah.[276] Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek.[277]

Pravosodje uredi

Dodatek k plači sodnikov uredi

10. januarja 2023 je predsednik vlade Robert Golob a občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.[278] Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.[278] Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.[279]

2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.[280][281][282][279] Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.[279]

Ustavnega sodišča Republike Slovenije je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.[283] Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica Dominika Švarc Pipan ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.[284] 4. januarja 2024 je Slovensko sodniško društvo zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade Roberta Goloba pozvalo k odstopu.[161] Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala Valerija Jelen Kosi, ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu "Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."[285][286] Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.[161]

Zdravstvo uredi

 
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ

Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ, s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.[287] Krek sicer navaja, da s strani novega ministra Danijela Bešiča Loredana že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.[288]

Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po mesecu neznosnih političnih pritiskov. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval Branka Gabrovca.[289]

Strokovna posvetovalna skupina NIJZ

Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog Mario Fafangel, njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza, med člani pa so med drugim še antropolog Dan Podjed, matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog Alojz Ihan. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.[290]

Novela Zakona o nalezljivih boleznih uredi

Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano Janjo Sluga so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.[291][292] Vsebino novele zakona je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.[292] Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim.[292][293]

Odprava novele Zakona o javnem naročanju

Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela tretja Janševa vlada in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.[294] Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.[295]

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.[296] Predsednik vlade Robert Golob je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.[297][298] Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.[297]

Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost uredi

Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN uredi

Glej stran: Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)

Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo Franca Buta.[1] Slovenija je okrepila svojo prisotnost v Afriki, kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.[299][27]

Glasovanje v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov je potekalo v torek, 6. junija 2023.[300] Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka Belorusija pa 38.[301][300] Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.[33]

Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v New Yorku že deluje Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih. Za vodjo posebne misije je bil imenovan Samuel Žbogar, pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici Tanji Fajon.[302] V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN Boštjan Malovrh, kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade Robert Golob o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.[303][304] Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je odločitev označila kot "najmanj nenavadno".[303][305] Zunanja ministrica Tanja Fajon se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.[306]

Ostalo uredi

Ukinitev urada vlade za demografijo uredi

Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi Urada za demografijo. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.[307][308]

Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču uredi

5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu Janezu Zemljariču organizira pogreb z vojaškimi častmi.[309][310][311] Predlog za to je vladi poslal Marjan Šiftar skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; Zbor za republiko jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef Udbe (Službe državne varnosti) "Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«" Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.[312][313]

14. avgust - dan solidarnosti uredi

Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.[314][315]

Seznami obiskov uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo«. 24ur. PRO PLUS. 1. junij 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  2. »Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik«. 24ur. PRO PLUS. 1. junij 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.
  3. 3,0 3,1 3,2 »DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  4. 4,0 4,1 »Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  5. »Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje«. delo.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  6. »Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje«. 24ur.com. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  7. »Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka«. n1info.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  8. »Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu«. n1info.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  9. »Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  10. »Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja«. n1info.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  11. »Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec«. megafon.si. Pridobljeno 27. oktobra 2023.
  12. »Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice«. 24ur.com. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  13. »Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev«. n1info.si. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
  14. »Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča«. Vestnik. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
  15. »Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak«. n1info.si. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
  16. »Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič«. megafon.si. Pridobljeno 7. aprila 2024.
  17. »Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo«. n1info.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  18. »Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa«. 24ur.com. Pridobljeno 15. februarja 2024.
  19. »S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja«. 24ur.com. Pridobljeno 7. aprila 2024.
  20. »Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva«. Dnevnik. Pridobljeno 23. maja 2024.
  21. »Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. maja 2024.
  22. »Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih«. gov.si. Pridobljeno 23. maja 2024.
  23. »Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade«. siol.net. Pridobljeno 23. maja 2024.
  24. »Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju«. n1info.si. Pridobljeno 23. maja 2024.
  25. »Kaja Širok zapušča Golobov kabinet«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. maja 2024.
  26. »Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak«. siol.net. Pridobljeno 23. maja 2024.
  27. 27,0 27,1 »Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve«. n1info.si. Pridobljeno 7. decembra 2022.
  28. »Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije«. N1info.si. Pridobljeno 7. julija 2023.
  29. »Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  30. »Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. oktobra 2023.
  31. »Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
  32. »Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan«. n1info.si. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  33. 33,0 33,1 »Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  34. »Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  35. »DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. januarja 2023.
  36. »Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  37. »Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  38. »Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  39. »Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  40. »Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. maja 2022.
  41. »Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  42. »Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  43. »Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  44. »Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  45. »Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  46. »Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. maja 2022.
  47. »Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  48. »Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  49. »Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  50. »Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  51. »Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  52. »Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. maja 2022.
  53. »Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  54. »Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  55. »Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  56. »Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  57. »Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 12. januarja 2023.
  58. »Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. januarja 2023.
  59. »Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. januarja 2023.
  60. »Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. januarja 2023.
  61. »Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. januarja 2023.
  62. »Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  63. »Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo«. 24ur.com. Pridobljeno 11. oktobra 2023.
  64. »Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  65. »Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ«. 24ur.com. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  66. »Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. januarja 2024.
  67. »Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje«. 24ur.com. Pridobljeno 1. marca 2024.
  68. »SDS bo še ta teden vložil interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2023.
  69. »Ajanović Hovnikovo čaka interpelacija: 'Če ji ne bi zaupali, bi to povedal'«. 24ur.com. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  70. »SDS vložila interpelacijo: 'Švarc Pipanova je za to vlado mlinski kamen'«. 24ur.com. Pridobljeno 29. januarja 2024.
  71. »Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo«. 24ur.com. PRO PLUS. 10. november 2022. Pridobljeno 13. novembra 2022.
  72. »Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  73. »SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko'«. 24ur.com. Pridobljeno 25. januarja 2024.
  74. »Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. marca 2024.
  75. »SDS vložil interpelacijo o delu vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. marca 2023.
  76. Ana Svenšek; Tanja Kozorog Blatnik; Aljoša Masten; Gregor Cerar; Miha Zavrtanik; Larisa Daugul; Aleksandra K. Kovač (24. april 2022). »Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  77. »Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  78. Ma., Al. (25. april 2022). »V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  79. B. R.; Al. Ma.; M. Z. (3. maj 2022). »Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija.
  80. »Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače«. Domovina. 3. maj 2022. Pridobljeno 3. maja 2022.
  81. »(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata«. www.vecer.com. 3. maj 2022. Pridobljeno 3. maja 2022.
  82. »Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"«. N1. 24. maj 2022. Pridobljeno 27. maja 2022.
  83. »Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. maja 2022.
  84. »STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade«. www.sta.si. Pridobljeno 26. maja 2022.
  85. »Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih«. N1. 30. junij 2022. Pridobljeno 20. julija 2022.
  86. @StrankaSD (19. marec 2020). »Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...]« (Tweet) – prek Twitterja.
  87. Uredništvo (29. junij 2022). »Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače«. Domovina. Pridobljeno 20. julija 2022.
  88. »Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje«. www.24ur.com. Pridobljeno 20. julija 2022.
  89. »Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman«. Dnevnik. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  90. »STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma«. www.sta.si. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  91. »Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS«. N1. 10. avgust 2022. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  92. »Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  93. »STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman«. www.sta.si. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  94. »STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma«. www.sta.si. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  95. »Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. avgusta 2022.
  96. 96,0 96,1 »Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2022.
  97. »Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2022.
  98. »STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost«. www.sta.si. Pridobljeno 9. septembra 2022.
  99. »SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2022.
  100. »Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2022.
  101. »Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  102. uredništvo |, Spletno. »Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop«. www.primorski.eu. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  103. 103,0 103,1 103,2 MTK, MMC / DC / DL /, Prvi odstop, pridobljeno 1. januarja 2023
  104. »Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?«. TOPNEWS.si. 7. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  105. »Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije«. N1. 8. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  106. 106,0 106,1 MTK, MMC / DC / DL /, Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?, pridobljeno 1. januarja 2023
  107. postaja, Spletna. »Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? | Družina – vsak dan s teboj«. Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  108. »Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)«. N1. 14. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  109. »Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi«. prava.si (v angleščini). Pridobljeno 1. januarja 2023.
  110. »Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  111. »Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu«. N1. 13. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  112. »Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri«. www.delo.si. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  113. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  114. »Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik«. N1. 15. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  115. »Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo«. siol.net. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  116. »Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo«. N1. 14. december 2022. Pridobljeno 1. januarja 2023.
  117. »Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica«. Dnevnik. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  118. postaja, Spletna. »Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik | Družina – vsak dan s teboj«. Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  119. »DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  120. »SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?«. N1. 4. oktober 2022. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  121. »Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  122. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  123. »Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja«. www.delo.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  124. »Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  125. »Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  126. »Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. marca 2023.
  127. »Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar«. 24ur.com. Pridobljeno 29. marca 2023.
  128. Ma, Al. »SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  129. »Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana«. sds.si. Slovenska demokratska stranka. Pridobljeno 29. junija 2023.
  130. »SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 8. julija 2023.
  131. Uredništvo (29. junij 2023). »SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi«. Domovina. Pridobljeno 8. julija 2023.
  132. »Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan«. 24ur.com. Pridobljeno 7. julija 2023.
  133. »Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 7. julija 2023.
  134. M, A. »Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  135. Z, M. »Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  136. »Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije«. N1info.si. Pridobljeno 7. julija 2023.
  137. Pušnik, Neža (13. julij 2023). »Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše«. N1. Pridobljeno 15. julija 2023.
  138. »Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla«. novice.svet24.si. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  139. »Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla«. 24ur.com. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  140. »Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?«. n1info.si. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  141. »Ministrica za kmetijstvo odstopa!«. nova24tv.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2023. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  142. »V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. oktobra 2023.
  143. »Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje«. 24ur.com. Pridobljeno 13. oktobra 2023.
  144. »Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti«. 24ur.com. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  145. »Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?«. 24ur.com. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  146. »Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. decembra 2023.
  147. 147,0 147,1 Ma, Al (28. september 2023). »Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  148. Orešnik, Miha (28. september 2023). »Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar«. N1. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  149. »Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti«. www.delo.si. 30. september 2023. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  150. Musić, Irma (29. september 2023). »Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba«. N1. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  151. Erznožnik, Žana (1. junij 2023). »Vse v družini«. Oštro.si. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  152. »Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar«. Domovina.je. 29. september 2023. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  153. »Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba«. RTVSLO.si. 4. oktober 2023. Pridobljeno 4. oktobra 2023.
  154. »Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. oktobra 2023.
  155. K, G. »Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  156. »Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec«. www.delo.si. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  157. J, A. P. »Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  158. »Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja«. www.delo.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  159. K, G. »Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  160. »Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode«. vecer.com. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  161. 161,0 161,1 161,2 S, A. »Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  162. »Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade«. n1info.si. Pridobljeno 23. januarja 2024.
  163. »Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. marca 2024.
  164. »168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  165. »Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo«. www.delo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  166. Z, M. »Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  167. Ma, La Da , Al. »NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  168. C, G. »Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  169. Da, La. »Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  170. Z, M. »Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  171. »Ministrica ostala brez podpore poslancev SD«. www.delo.si. Pridobljeno 21. januarja 2024.
  172. »Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. januarja 2024.
  173. »Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. januarja 2024.
  174. »Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti«. n1info.si. Pridobljeno 31. januarja 2024.
  175. »Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan«. n1info.si. Pridobljeno 31. januarja 2024.
  176. »Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje«. n1info.si. Pridobljeno 3. februarja 2024.
  177. »Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. februarja 2024.
  178. »Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert«. 24ur.com. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  179. »Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan«. n1info.si. Pridobljeno 6. februarja 2024.
  180. »Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier«. n1info.si. Pridobljeno 7. februarja 2024.
  181. »SD na smrtni postelji? "Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine"«. n1info.si. Pridobljeno 10. februarja 2024.
  182. »Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež«. 24ur.com. Pridobljeno 12. februarja 2024.
  183. »V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?«. n1info.si. Pridobljeno 12. februarja 2024.
  184. »Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa«. 24ur.com. Pridobljeno 15. februarja 2024.
  185. »Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle«. n1info.si. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  186. »Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič«. n1info.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  187. »Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo«. n1info.si. Pridobljeno 1. marca 2024.
  188. »DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. marca 2024.
  189. »Kaja Širok zapušča Golobov kabinet«. RTVSLO.si. Pridobljeno 8. marca 2024.
  190. »Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja«. n1info.si. Pridobljeno 8. marca 2024.
  191. »Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar«. RTVSLO.si. Pridobljeno 8. marca 2024.
  192. »Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar«. 24ur.com. Pridobljeno 8. marca 2024.
  193. »Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 29. aprila 2024.
  194. »Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD«. 24ur.com. Pridobljeno 25. marca 2024.
  195. »Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja«. 24ur.com. Pridobljeno 25. februarja 2024.
  196. »Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 29. januarja 2024.
  197. »Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade«. 24ur.com. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  198. »Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti«. 24ur.com. Pridobljeno 27. novembra 2023.
  199. »Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 22. oktobra 2023.
  200. »Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke«. 24ur.com. Pridobljeno 25. septembra 2023.
  201. »Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca«. 24ur.com. Pridobljeno 21. septembra 2023.
  202. »Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj«. 24ur.com. Pridobljeno 21. septembra 2023.
  203. »Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo«. 24ur.com. Pridobljeno 20. julija 2023.
  204. »Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva«. 24ur.com. Pridobljeno 20. julija 2023.
  205. »Vlada ustavila trend padanja podpore«. 24ur.com. Pridobljeno 24. aprila 2023.
  206. »Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki«. 24ur.com. Pridobljeno 26. marca 2023.
  207. »Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar«. 24ur.com. Pridobljeno 22. januarja 2023.
  208. »Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla«. 24ur.com. Pridobljeno 25. decembra 2022.
  209. »Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar«. 24ur.com. Pridobljeno 28. novembra 2022.
  210. »Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo«. 24ur.com. Pridobljeno 31. oktobra 2022.
  211. »Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob«. 24ur.com. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  212. »Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo«. 24ur.com. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  213. »Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu«. 24ur.com. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  214. »Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo«. 24ur.com. Pridobljeno 26. februarja 2024.
  215. »Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. marca 2023.
  216. »"Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. marca 2023.
  217. »Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. marca 2023.
  218. »Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. marca 2023.
  219. »Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije«. gov.si. Pridobljeno 27. novembra 2022.
  220. »Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija«. n1info.si. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  221. »Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. januarja 2023.
  222. »Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. januarja 2023.
  223. »Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter«. www.24ur.com. Pridobljeno 3. julija 2022.
  224. »Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva«. Dnevnik. Pridobljeno 3. julija 2022.
  225. »Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar«. N1. 20. junij 2022. Pridobljeno 3. julija 2022.
  226. »Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli«. N1. 19. junij 2022. Pridobljeno 3. julija 2022.
  227. »Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata«. www.24ur.com. Pridobljeno 3. julija 2022.
  228. »Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. julija 2022.
  229. sobotainfo. »VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal | Sobotainfo.com«. sobotainfo.com. Pridobljeno 3. julija 2022.
  230. »Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu«. Avto-magazin.si (v angleščini). Pridobljeno 3. julija 2022.
  231. 231,0 231,1 »Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo«. N1. 4. januar 2023. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  232. »Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  233. »Pomočnicam vzgojiteljic višje plače«. www.delo.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  234. »Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo«. www.24ur.com. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  235. »Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke«. RTVSLO.si. Pridobljeno 30. junija 2022.
  236. »Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. junija 2022.
  237. 237,0 237,1 237,2 »DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. julija 2022.
  238. 238,0 238,1 »Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"«. rtvslo.si. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  239. »Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več«. www.delo.si. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  240. »Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  241. »Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  242. avtor, Gostujoči (13. november 2022). »Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin«. Domovina. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  243. »Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  244. »Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  245. »Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo«. www.delo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  246. »Ustanovljen Strateški svet za prehrano«. www.gov.si. Pridobljeno 8. januarja 2023.
  247. »Znani člani strateškega sveta za prehrano«. 24ur.com. Pridobljeno 8. januarja 2023.
  248. »Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene«. 24ur.com. Pridobljeno 9. junija 2022.
  249. »7. redna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 8. julija 2022.
  250. »Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico«. RTVSLO.si. Pridobljeno 8. julija 2022.
  251. K, G. »Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi«. rtvslo.si. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  252. 252,0 252,1 Valadzija, Marko (18. september 2023). »Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU«. N1. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  253. »STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah«. www.sta.si. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  254. »Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  255. »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)«. pisrs. Pridobljeno 9. maja 2022.
  256. »Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata«. Dnevnik. Pridobljeno 30. junija 2022.
  257. »Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana«. N1. 29. junij 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
  258. Gregorc, Marko. »Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen«. www.24ur.com. Pridobljeno 9. maja 2022.
  259. »Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži«. www.delo.si. Pridobljeno 9. maja 2022.
  260. »Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. maja 2022.
  261. »Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka«. www.24ur.com. Pridobljeno 30. junija 2022.
  262. »Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. junija 2022.
  263. »Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 30. junija 2022.
  264. 264,0 264,1 »Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti«. RTVSLO.si. Pridobljeno 30. junija 2022.
  265. R, B. V. , J. »Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. julija 2023.
  266. 266,0 266,1 »Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA«. www.enarocanje.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  267. Ma, Al. »MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  268. »Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic«. www.24ur.com. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  269. Slovenija, Helena Ponudič, TV. »Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  270. »Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?«. vecer.com. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  271. Ma, Al. »MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  272. »Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec«. vecer.com. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  273. N1 (19. oktober 2023). »"Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"«. N1. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  274. N1 (18. oktober 2023). »Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?«. N1. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  275. »STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ«. www.sta.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  276. Da, La. »Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  277. T, K. »Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek«. rtvslo.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  278. 278,0 278,1 »59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  279. 279,0 279,1 279,2 »Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  280. »35. redna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  281. »Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev«. www.delo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  282. »Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem«. siol.net. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  283. »Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije«. www.us-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2024. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  284. Ma, Al. »Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  285. »Državna sekretarka protestno odstopila | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  286. N1, STA (4. januar 2024). »Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec«. N1. Pridobljeno 4. januarja 2024.
  287. »Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec«. 24ur.com. Pridobljeno 7. junija 2022.
  288. »'Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade'«. 24ur.com. Pridobljeno 7. junija 2022.
  289. »Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. julija 2022.
  290. »Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev«. 24ur.com. Pridobljeno 1. julija 2022.
  291. »Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. julija 2022.
  292. 292,0 292,1 292,2 »To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih«. siol.net. Pridobljeno 7. julija 2022.
  293. »Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?«. N1. 20. junij 2022. Pridobljeno 7. julija 2022.
  294. »Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije«. N1. 26. julij 2022. Pridobljeno 31. julija 2022.
  295. »STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo«. www.sta.si. Pridobljeno 31. julija 2022.
  296. »Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Gibanje Svoboda. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  297. 297,0 297,1 »"Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."«. rtvslo.si. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  298. Valadzija, Marko (12. april 2023). »Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov«. N1. Pridobljeno 12. aprila 2023.
  299. Tratnik, Ksenja (5. junij 2023). »Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. junija 2023.
  300. 300,0 300,1 »Sloveniji je uspelo: s 153 glasovi podpore v 1. krogu je postala nestalna članica Varnostnega sveta«. rtvslo.si. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  301. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (6. junij 2023). »Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 6. junija 2023.
  302. STA (20. julij 2023). »Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar«. N1. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  303. 303,0 303,1 K, G. »Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem«. rtvslo.si. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  304. »Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  305. »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  306. »Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana«. siol.net. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  307. »Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 4. septembra 2022.
  308. »Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata«. 24ur.com. Pridobljeno 4. septembra 2022.
  309. »30. redna seja Vlade Republike Slovenije«. Vlada Republike Slovenije. Vlada. 5. januar 2023.
  310. »Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi«. www.delo.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  311. »Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi«. rtvslo.si. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  312. Slovenija. »IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2023. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  313. Uredništvo (7. januar 2023). »Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"«. Domovina. Pridobljeno 10. januarja 2023.
  314. »14. avgust – dan solidarnosti«. GOV.si. Pridobljeno 11. avgusta 2023.
  315. »14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. avgusta 2023.

Zunanje povezave uredi