12. vlada Republike Slovenije
12. Vlada Republike Slovenije je vlada Republike Slovenije, ki jo je po zmagi na državnozborskih volitvah sestavil mandatar Miro Cerar. Po odstopu Alenke Bratušek s položaja predsednice 11. vlade, je predsednik Borut Pahor razpisal predčasne parlamentarne volitve za 13. julij, na katerih je zmagala Stranka Mira Cerarja, s 34,49 % oz. približno 301500 glasovi. Predsednik te stranke Miro Cerar je bil 19. avgusta 2014 predlagan za mandatarja za sestavo nove vlade.[1] Pogajanja so bila uspešna z dvema strankama - Socialnimi demokrati (SD) in Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS). Mandatar je 9. septembra 2014 v državni zbor vložil listo ministrov, 17. septembra 2014 pa je bila 12. vlada Republike Slovenije tudi potrjena.[2]
| 12. Vlada Republike Slovenije | |||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) Ministri 12. vlade Republike Slovenije | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vlada | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Predsednik | Miro Cerar | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Koalicija | Stranka modernega centra DeSUS Socialni demokrati | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vlada | 12. vlada Republike Slovenije | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ustanovitev | 18. september 2014 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Prekinitev | 14. marec 2018 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Generalna sekretarka vlade | Lilijana Kozlovič | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ministri | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pretekle Vlade Republike Slovenije | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zadnja: 11. vlada Republike Slovenije (2013-2014) | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Naslednja: 13. vlada Republike Slovenije (2018-2020) | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Predsednik vlade, Miro Cerar, je 14. marca 2018, po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da razveljavlja in zahteva ponovitev glasovanja na referendumu o ti. drugem tiru, napovedal odstop s funkcije predsednika vlade.
Sestavljanje vladne koalicije uredi
Mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar se je odločil, da s stranko SDS v vladi ne želijo sodelovati.[3]
28. julija je Miro Cerar vsem strankam, ki so bile povabljene na koalicijska pogajanja poslal osnutek koalicijske pogodbe.
Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je potrdil sodelovanje v vladi Mira Cerarja, s čimer je Cerarju že uspelo zbrati več kot 45 glasov, s katerimi je postal predsednik vlade.
Stranke, ki se niso strinjale s koalicijsko pogodbo in so ostale v opoziciji, so Združena levica, Slovenska demokratska stranka (slednja v koalicijska pogajanja ni bila povabljena), Zavezništvo Alenke Bratušek in Nova Slovenija.[4]
Koalicijska pogodba je bila podpisana v sredo, 3. septembra.
S koalicijsko pogodbo so bila ministrska mesta (16) razdeljena tako:
- SMC - 8 ministrskih mest + 1 mesto brez resorja
- finance, notranje zadeve, pravosodje, gospodarski razvoj in tehnologija, infrastruktura, izobraževanje, znanost in šport, javna uprava + Urad Vlade RS za strateške projekte
- DeSUS - 3 ministrska mesta + 1 mesto brez resorja
- zunanje zadeve, kultura, okolje in prostor + Urad Vlade RS za Slovence po svetu
- SD - 3 ministrska mesta
- delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, obramba
Položaji uredi
.jpg)
.jpg)
_(cropped).jpg)
.jpg)
.jpg)
_(cropped).jpg)
Javno mnenje o vladi uredi
Prvih sto dni delovanja vlade ni popolnoma prepričalo javnosti, ki jo je ocenila kot premalo aktivno.[5][6]
Organi v sestavi uredi
Interpelacije o delu in odgovornosti ter ustavne obtožbe uredi
Interpelacije o delu in odgovornosti uredi
Pogoj za izglasovanje nezaupnice ministru je absolutna večina glasov vseh poslank in poslancev (118. člen Ustave RS). Tudi, če je glasov ZA več, kot glasov PROTI, vendar glasov ZA ni 46 ali več, nezaupnica ni izrečena (primer interpelacije dr. Anje Kopač Mrak iz 16. junija 2016)
| Datum interpelacije | Interpelirani minister | Predlagatelj | KVORUM | ZA | PROTI | IZID | Besedilo interpelacije |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 17. november 2017 | Goran Klemenčič
minister za pravosodje |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 65
|
18
|
47 |
neizglasovana | [7] |
| 13. september 2017 | Milojka Kolar Celarc
ministrica za zdravje |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 69
|
23
|
42 |
neizglasovana | |
| 24. november 2016 | Vlada Republike Slovenije | Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Janša | 68
|
19
|
48 |
neizglasovana | |
| 7. november 2016 | Maja Makovec Brenčič
ministrica za izobraževanje, znanost in šport |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 68
|
18
|
48 |
neizglasovana | |
| 18. oktober 2016 | Milojka Kolar Celarc
ministrica za zdravje |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 80
|
24
|
49 |
neizglasovana | |
| 20. september 2016 | Peter Gašperšič
minister za infrastrukturo |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Matej T. Vatovec
Levica, Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (prej Zavezništvo Alenke Bratušek, trenutno Stranka Alenke Bratušek), nepovezani poslanci |
83
|
13
|
48 |
neizglasovana | |
| 16. junij 2016 | Anja Kopač Mrak
ministrica za delo, družino in socialne zadeve |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 82
|
43
|
38 |
neizglasovana | |
| 3. marec 2016 | Karl Viktor Erjavec
minister za zunanje zadeve |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Matej Tonin | 75
|
20
|
51 |
neizglasovana | |
| 24. september 2015 | Vesna Györkös Žnidar
ministrica za notranje zadeve |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 78
|
25
|
50 |
neizglasovana |
Ustavne obtožbe uredi
V skladu s 119. in 109. členom Ustave RS je možna obtožba predsednika vlade ali ministra pred Ustavnim sodiščem RS, ki lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh ustavnih sodnikov, odloči o prenehanju funkcije obtoženega funkcionarja. Med postopkom odločanja lahko Ustavno sodišče obtoženemu tudi začasno prepove opravljanje funkcije.
V skladu s 187. členom Poslovnika DZ predlog obtožbe lahko predlaga skupina najmanj 10 poslancev DZ. Državni zbor mora o predlogu odločiti najkasneje v 60 dneh od vložitve le-tega. DZ odloči s sklepom in večino glasov vseh poslancev, glasovanje je javno. Lahko pa DZ na podlagi 3. odstavka 85. člena poslovnika DZ odloči, da bo o predlogu ustavne obtožbe odločal tajno.
Na zahtevo DZ-ja se mora v skladu 3. odstavkom 192. člena Poslovnika DZ o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade izreči predsednik republike, v primeru ustavne obtožbe ministra pa predsednik vlade.
Če državni zbor izglasuje ustavno obtožbo, potem izmed skupine poslancev predlagateljev obtožbe, imenuje pooblaščenega predstavnika, ki DZ in obtožbo zastopa pred Ustavnim sodiščem.
| Datum obravnave ustavne obtožbe | Obtoženi | Predlagatelj | KVORUM | ZA | PROTI | IZID | Besedilo ustavne obtožbe |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 9. januar 2018 | Miro Cerar
predsednik vlade |
Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko | 74
|
18
|
52 |
neizglasovana | [8] |
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Pahor uradno predlagal Cerarja za mandatarja«. MMC RTV-SLO. 19. avgust 2014. Pridobljeno 19. avgusta 2014.
- ↑ »Slovenija ima novo vlado«. MMC RTVSLO.si. 18. september 2014. Pridobljeno 19. avgusta 2014.
- ↑ »Cerar zavrnil možnost koalicije z SDS«. Siol.net. 7. julij 2014.
- ↑ »Cerar ima večino v parlamentu, Erjavec njegov predsednik?«. Siol.net. 29. julij 2014.
- ↑ »Vlada prvih sto dni brez presežka«. Delo d.d. 26. december 2014. Pridobljeno 27. decembra 2014.
- ↑ »Sto izgubljenih dni Mira Cerarja«. Dnevnik. 27. december 2014. Pridobljeno 27. decembra 2014.
- ↑ (PDF) http://imss.dz-rs.si/imis/9554f547b40cb71097cc.pdf.
{{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč)[mrtva povezava] - ↑ »Predlog obtožbe predsednika vlade RS pred ustavnim sodiščem RS zaradi kršitev ustave in hujših kršitev zakona« (PDF).
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
