Ciril Ribičič, slovenski pravnik, sodnik, politik, publicist, univerzitetni profesor * 30. junij 1947, Ljubljana.

Ciril Ribičič
1. predsednik Stranke demokratične prenove
Na položaju
1990–1993
Predhodniknihče
NaslednikPeter Bekeš
Predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije
Na položaju
december 1989 – februar 1990
Osebni podatki
Rojstvo30. junij 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
Politična strankaSocialni demokrati
Zveza komunistov Jugoslavije
Poklicsodnik, pravnik, politik, pisatelj

Ribičič je redni profesor za ustavno pravo in pravo Sveta Evrope na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred Miroslavom Mozetičem je bil edini sodnik Ustavnega sodišča Slovenije po letu 1990, ki je bil pred imenovanjem za ustavnega sodnika predsednik politične stranke in član Državnega zbora Republike Slovenije.

Življenjepis

uredi

Je sin vplivnega slovenskega politika v nekdanji Jugoslaviji Mitje Ribičiča. V času porasta teženj po demokratizaciji, ki so privedle do razpada skupne države, je bil zadnji predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije (ZKS), izvoljen na njenem kongresu decembra 1989. Pod njegovim vodstvom se je ZKS februarja 1990 na zadnjem (14.) kongresu ZKJ odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije in se v pripravah na prve večstrankarske volitve v Sloveniji preimenovala v Stranko demokratične prenove. Stranka je na volitvah prejela največ glasov med vsemi posamičnimi strankami, a ji ni uspelo sestaviti koalicije.[1] Z vodilne funkcije v njej se je Ribičič poslovil 1992/93, ostal pa poslanec.

Leta 1992 je bil Ribičič izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 2000 je postal ustavni sodnik na Ustavnem sodišču RS, od leta 2007 je deloval tudi kot njegov podpredsednik.[2] Mandat se mu je iztekel leta 2009.[3]

Bibliografija

uredi
  • Ustavno pravo SFRJ (leta 1972, 1976, 1986) skupaj z M. Strobl in I. Kristanom,
  • Bistvo našega samoupravnega sistema (1974), Volitve v OZD (leta 1978, z J.Šinkovcem),
  • Razvoj skupščinskega sistema v SFRJ (1978), Praktikum za ustavno pravo (1979, 1985),
  • Izvršni svet v delegatskem skupščinskem sistemu Jugoslavije (1981),
  • Kardeljeva zamisel družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega sistema (1982, z M. Ribaričem),
  • Sporazumevanje ali preglasovanje (1986, z Z. Tomcem),
  • Ustavne spremembe (1987, z Z. Tomcem),
  • Sončne in senčne strani federacije (1989, z Z. Tomcem),
  • Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije (1992),
  • Državna ureditev Slovenije (1996, 1998, z I. Kristanom, F. Gradom, I. Kaučičem).

Spominske publikacije

uredi
  • Rad sem jih imel (1993),
  • Centralizem zoper Slovenijo (1994),
  • Siva tipka 074 (1995),
  • Prednost (1996)
  • SBK (1982).

Nagrade in druge časti

uredi
  • Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Sklici in opombe

uredi
  1. Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole (2010). »Communist Party of Slovenia (CPS) / Komunistična partija Slovenije (KPS) (1937–1952); League of Communists of Slovenia (LCS) / Zveza komunistov Slovenije (ZKS) (1952–1990)«. The A to Z of Slovenia. Scarecrow Press. str. 68–71. ISBN 9781461731757.
  2. »Prof. dr. Ciril Ribičič, podpredsednik«. Ustavno sodišče RS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2014. Pridobljeno 5. septembra 2014.
  3. »Sodniki Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje«. Ustavno sodišče RS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2010. Pridobljeno 5. septembra 2014.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi