Wikipedija

Sergio Mattarella

Sergio Mattarella [sèrdžo mattarèlla], italijanski odvetnik in sodnik, predsednik Italije, 23. julij 1941, Palermo, Sicilija.

Sergio Mattarella
Predsednik Italije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
3. februar 2015
PremierMatteo Renzi
Paolo Gentiloni
Giuseppe Conte
Mario Draghi
PredhodnikGiorgio Napolitano
Osebni podatki
RojstvoSergio Mattarella
23. julij 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…] (82 let)
Palermo, Sicilija, Italija[4]
Politična strankaKrščanska demokracija (do 1994)
Italijanska ljudska stranka (1994-2002)
Demokracija je svoboda - Ivanjščica (2002-2007)
Demokratska stranka (2007-2009)
Poklicpolitik, pravnik, univerzitetni učitelj, sodnik
Podpis
quirinale.it/page/biografia

Krščansko-levičarski politik Mattarella je bil vodilni član stranke Democrazia Cristiana od zgodnjih osemdesetih let dvajsetega stoletja do njenega razpada. Od leta 1987 do 1989 je bil minister za parlamentarne odnose in minister za izobraževanje med letoma 1989 in 1990. Leta 1994 je bil med ustanovitelji Italijanske ljudske stranke (PPI), med letoma 1998 in 1999 pa podpredsednik vlade Italije, in minister za obrambo od 1999 do 2001. Stranki La Margherita se je pridružil leta 2002 in bil eden od ustanoviteljev Demokratske stranke (PD) leta 2007. Zapustil jo je, ko se je leta 2008 politično upokojil. Med letoma 2011 in 2015 je bil ustavni sodnik 2011 do 2015.[5]

31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen na mesto predsednika države, podprla pa ga je levosredinska koalicijska večina, ki jo vodijo PD in sredinske stranke.[6] Za drugi mandat je bil ponovno izvoljen 29. januarja 2022, s čimer je postal drugi ponovno izvoljen italijanski predsednik, prvi je bil njegov predhodnik Giorgio Napolitano.[7] Od leta 2022 so pod njegovim predsedovanjem delovali štirje premierji, med njimi Matteo Renzi, tedanji vodja PD in glavni podpornik njegove predsedniške kandidature,[8] Paolo Gentiloni, vodilni član PD, ki je Renzija nasledil po njegovem odstopu leta 2016. ,[5] Giuseppe Conte, takrat neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,[9] in Mario Draghi, bankir in nekdanji predsednik Evropske centralne banke, ki ga je Mattarella imenoval za vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.[10]

Mladost uredi

 
Sergio Mattarella (levo) in oče Bernardo

Mattarella se je rodil v Palermu v ugledni sicilijanski družini. Njegov oče Bernardo Mattarella je bil antifašist, ki je skupaj z Alcidejem De Gasperijem in drugimi vidnimi katoliškimi politiki ustanovil Krščansko demokracijo (DC), ki je prevladovala na italijanski politični sceni skoraj petdeset let, Bernardo je bil večkrat tudi minister.[11] Njegova mati Maria Buccellato je izhajala iz družine Trapani iz višjega srednjega razreda.[12][13]

 
Sergio Mattarella leta 1992

V mladosti se je Sergio Mattarella zaradi očetove politične službe preselil v Rim. Tam je postal član Katoliške akcije (AC), velikega katoliškega laičnega združenja, in bil med letoma 1961 in 1964 regionalni predsednik za Lazio. Po tem, ko je obiskoval Istituto San Leone Magno, klasični licej (liceo classico) v Rimu[14] je študiral pravo na rimski univerzi Sapienza, kjer se je pridružil Italijanski katoliški federaciji univerzitetnih študentov.[15]

Politično delovanje uredi

Je politik katoliške levice. Med letoma 1987 in 1989 je bil minister za parlamentarne odnose, minister za javno šolstvo od 1989 do 1990, podpredsednik vlade Italije od 1998 do 1999 in minister za obrambo od 1999 do 2001. Leta 2011 je bil za sodnika na ustavnem sodišču. 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen za predsednika Italijanske republike, ki ga je podprla široka sredinska in levosredinska večina, ki jo je vodila Demokratska stranka (PD).[16]

Predsedovanje uredi

Do leta 2022 so pod Mattarellovim predsedovanjem delovali štirje ministrski predsedniki: Matteo Renzi, takrat vodja PD in glavni podpornik Mattarellove kandidature,[17] Paolo Gentiloni, vodilni član Demokratske stranke, ki je nasledil Renzija po njegovem odstopu leta 2016,[18] Giuseppe Conte, neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,[19] nazadnje pa tudi Mario Draghi, bankir in nekdanji predsednik Evropske centralne banke. Slednjemu je Mattarella naložil vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.[20] Ob koncu prvega mandata se sprva za ponovno izvolitev ni odločil. Na prigovarjanje pa je v ponovno izvolitev za predsednika republike privolil 29. januarja 2020, po sedmih neuspešnih krogih iskanja njegovega naslednika in bil istega dne tudi izvoljen.[21][22]

Odnos do Slovenije in Slovencev v Italiji uredi

 
Mattarella s slovenskim predsednikom Pahorjem na Kvirinalu

13. julija 2020 sta s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem položila vence k bazoviškim junakom in bazoviškem šohtu, skupaj sta se udeležila tudi vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti.[23] Skupaj sta podprla tudi dodelitev naziva Evropska prestolnica kulture Gorici in Novi Gorici.[24] Ob izteku prvega predsedniškega mandata se mu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza zahvalila za njegovo vlogo pri gradnji medsebojnega spoštovanja in utrditvi ugleda države.[25] 21. oktobra 2021 mu je bil podeljen red za izredne zasluge Republike Slovenije.[26]

Ob ponovni izvolitvi na mesto predsednika Italijanske republike je Mattarella Boruta Pahorja povabil na zasebno večerjo v predsedniško palačo.[27]

Osebno življenje uredi

Mattarella je bil poročen z Mariso Chiazzese, hčerko Laura Chiazzeseja, profesorja rimskega prava in rektorja univerze v Palermu. Njegova žena je umrla leta 2012. Ima tri otroke:[28] Bernardo Giorgio (rojen 1968),[29] Laura (1968) in Francesco (1973). Njegovega brata Piersantija Mattarella je leta 1980 na Siciliji umorila Cosa Nostra, medtem, ko je bil predsednik regionalne vlade Sicilije. Drugi brat, Antonio Mattarella, je bil med letoma 2005 in 2017 generalni direktor oddelka za investicijsko bančništvo pri Goldman Sachsu.[30][31] Njegova hči Laura je delovala kot de facto prva dama in spremljala svojega očeta na uradnih potovanjih zunaj Italije.[32][33]

Odlikovanja uredi

Italijanska odlikovanja uredi

Tuja odlikovanja uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ http://www.quirinale.it/qrnw/statico/presidente/biografia.htm
  2. ↑ Salzburgwiki
  3. ↑ BeWeB
  4. ↑ Record #1070597058 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ »La biografia del Presidente Sergio Matatrella« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. 3. februar 2015. Pridobljeno 7. februarja 2022.
  6. ↑ »L'elezione del Presidente Sergio Mattarella« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 18. januarja 2022. Pridobljeno 1. januarja 2022.
  7. ↑ »Mattarella re-elected Italian president for second term« (v italijanščini). ANSA. 29. januar 2022. Pridobljeno 4. februarja 2022.
  8. ↑ Foster, Peter; Squires, Nick; Vogt, Andrea (3. december 2016). »Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum«. The Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2022.
  9. ↑ Borrelli, Silvia Sciorilli (9. avgust 2019). »Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM«. Politico. Arhivirano iz spletišča dne 16. avgusta 2019. Pridobljeno 5. septembra 2019.
  10. ↑ »Mario Draghi sworn in as prime minister of Italy«. The Guardian. 13. februar 2021. Pridobljeno 8. februarja 2022.
  11. ↑ Gigante Lorenzo. »Personaggi Trapanesi – Bernardo Mattarella«. trapaninostra.it.
  12. ↑ Santoro, Gianpaolo (30. januar 2015). »La saga dei Mattarella«. il Napoletano (v italijanščini). Pridobljeno 1. januarja 2022.
  13. ↑ Bolignani, Giovanni (2001). Bernardo Mattarella: biografia politica di un cattolico siciliano. Rubbettino Editore. str. 97–. ISBN 978-88-498-0214-6.
  14. ↑ »Dagli ex popolari agli amici del San Leone il mondo riservato del giudice costituzionale - la Repubblica.it«. la Repubblica (v italijanščini). 30. januar 2015. Pridobljeno 1. januarja 2022.
  15. ↑ »Mattarella, Sergio nell'Enciclopedia Treccani«. Treccani (v italijanščini). Pridobljeno 1. januarja 2022.
  16. ↑ »l'elezione del Presidente Sergio Mattarella«. Quirinale (v italijanščini). Pridobljeno 1. januarja 2022.
  17. ↑ Foster, Peter; Squires, Nick; Vogt, Andrea (3. december 2016). »Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum«. The Telegraph. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2022.
  18. ↑ Rovelli, Michela (11. december 2016). »Governo, Gentiloni accetta l'incarico di governo: "Un grande onore"«. Corriere della Sera (v italijanščini). Pridobljeno 14. aprila 2019.
  19. ↑ Borrelli, Silvia Sciorilli (9. avgust 2019). »Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM«. POLITICO. Arhivirano iz spletišča dne 16. avgusta 2019. Pridobljeno 5. septembra 2019.
  20. ↑ »Mario Draghi's new government to be sworn in on Saturday«. The Guardian. 12. februar 2021.
  21. ↑ »Italijanski predsednik Mattarella uslišal prošnje in privolil v nov mandat«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. januarja 2022.
  22. ↑ »Sergio Mattarella izvoljen za predsednika Italije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. januarja 2022.
  23. ↑ »Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 21. oktobra 2020.
  24. ↑ »Pahor na srečanju z Matarrello: Gorici se zraščata "v eno mesto"«. N1. 21. oktober 2021. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  25. ↑ »STA: SKGZ ob iztekanju mandata z zahvalo Mattarelli«. www.sta.si. Pridobljeno 23. januarja 2022.
  26. ↑ »Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica«.
  27. ↑ »Predsednik Republike Slovenije | Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle«. www.up-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. februarja 2022. Pridobljeno 11. februarja 2022.
  28. ↑ »Sergio Mattarella: profilo privato di un uomo misurato« (v italijanščini). Panorama. 30. januar 2015. Pridobljeno 31. januarja 2015.
  29. ↑ »Prof. Bernardo Giorgio Mattarella, ordinario dell'Università Luiss«. IRPA - Istituto di Ricerche sulla Pubblica Amministrazione. Pridobljeno 29. maja 2018.
  30. ↑ Lillo, Marco (1. februar 2015). »Nino Mattarella, il fratello del presidente e i prestiti dall'usuraio Enrico Nicoletti« (v italijanščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2015. Pridobljeno 6. junija 2020. and professional profile.
  31. ↑ »Oggi Goldman Sachs non ha più bisogno dei Prodi, Monti, Letta, che la introducano ai tavoli che tavoli che contano. La partita si è fatta più europea« (v italijanščini). 12. junij 2013. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2020. Pridobljeno 6. junija 2020.
  32. ↑ Gadici, Sofia (29. januar 2022). »Laura Mattarella, chi è la first lady italiana«. La Repubblica (v italijanščini). Pridobljeno 30. januarja 2022.
  33. ↑ Palazzo, Silvana (29. januar 2022). »Laura Mattarella, chi è la figlia del Presidente della Repubblica Sergio Mattarella/ È ancora la First Lady«. Il Sussidiario (v italijanščini). Pridobljeno 30. januarja 2022.
  34. ↑ »President Tebboune awards Medal of National Merit to Italian counterpart«. Algerian Embassy in Lisbon. 8. november 2021. Pridobljeno 7. februarja 2022.
  35. ↑ »Declaración conjunta de los presidentes Mauricio Macri y Sergio Mattarella«. Casa Rosada. 8. maj 2017. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2021 – prek YouTube.
  36. ↑ »Meeting of the Presidents of Armenia and Italy took place at the Presidential Palace«. Presidency of the Republic of Armenia. 30. julij 2018. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 29. junija 2019.
  37. ↑ »The Order of the President of the Republic of Azerbaijan on awarding "Heydar Aliyev" Order to Sergio Mattarella«. Presidency of the Azerbaijan Republic. 18. julij 2018. Pridobljeno 7. februarja 2022.
  38. ↑ »Incontro con S.M. il Re Filippo dei Belgi, in visita ufficiale« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 1. decembra 2021.
  39. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella accolto dal Presidente della Repubblica del Camerun, Paul Biya« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  40. ↑ »Estonian State Decoarations«. Presidency of the Republic of Estonia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2021. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  41. ↑ »Suomen Valkoisen Ruusun ritarikunnan suurristin ketjuineen ulkomaalaiset saajat«. Ritarikunnat (v finščini). Presidency of the Republic of Finland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. septembra 2019. Pridobljeno 14. aprila 2019.
  42. ↑ »Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in Visita di Stato accolto dal Presidente della Repubblica di Finlandia, Sauli Niinistö« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  43. ↑ »Pranzo di Stato offerto dal Presidente della Repubblica Francese in onore del Presidente Mattarella« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 6. julija 2021.
  44. ↑ »Visita di Stato del Presidente della Repubblica Federale di Germania, Frank-Walter Steinmeier – Villa Rosebery« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2021. Pridobljeno 20. septembra 2019.
  45. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella accoglie al Quirinale il Presidente della Repubblica Ellenica, Prokopios Pavlopoulos« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  46. ↑ »Par Triju Zvaigžņu ordeņa piešķiršanu«. Latvijas Vēstnesis (v latvijščini). Presidency of the Republic of Latvia. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2019. Pridobljeno 11. aprila 2019.
  47. ↑ »Cerimonia di benvenuto al Castello di Riga« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  48. ↑ »Lithuania and Italy stand united against challenges« (v litovščini). Presidency of the Republic of Lithuania. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2021. Pridobljeno 30. januarja 2022.
  49. ↑ »Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in visita di Stato a Malta accolto dal Presidente della Repubblica, Marie Louise Coleiro Preca« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  50. ↑ »Il Presidente della Repubblica Italiana, Sergio Mattarella, accolto dal Presidente degli Stati Uniti Messicani, Enrique Peña Nieto, a Palacio Nacional« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 19. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  51. ↑ »Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella accoglie al Quirinale le Loro Maestà il Re Willem Alexander e la Regina Máxima dei Paesi Bassi in Visita di Stato in Italia« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  52. ↑ »Arrivo delle LL.MM. il Re Harald V e la Regina Sonja di Norvegia in Visita di Stato« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  53. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella accolto a Praça do Império dal Presidente della Repubblica Portoghese Marcelo Rebelo de Sousa« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  54. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella al suo arrivo a Bucarest per la visita ufficiale in Romania« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  55. ↑ »Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica«. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 21. oktobra 2021.
  56. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella accoglie S.A.E. il Principe e Gran Maestro del Sovrano Militare Ordine di Malta Frà Robert Matthew Festing, in visita ufficiale« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 31. decembra 2019. Pridobljeno 15. novembra 2018.
  57. ↑ »Real Decreto 974/2021, de 8 de noviembre, por el que se concede el Collar de la Orden de Isabel la Católica a Su Excelencia señor Sergio Mattarella, Presidente de la República Italiana«. Boletín Oficial del Estado (v španščini). 8. november 2021. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2021. Pridobljeno 1. januarja 2022.
  58. ↑ »Pranzo di Stato«. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2021. Pridobljeno 17. novembra 2021.
  59. ↑ »Pranzo di Stato al Palazzo Reale« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 14. novembra 2018.
  60. ↑ »Il Presidente Sergio Mattarella con S.E. Rev.ma Mons. Giovanni Angelo Becciu, Sostituto per gli Affari Generali della Segreteria di Stato, in occasione della consegna del Gran Collare« (v italijanščini). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2020. Pridobljeno 15. novembra 2018.
Politične funkcije
Predhodnik: 
Gaetano Gifuni 		Minister for Parliamentary Affairs
1987–1989 		Naslednik: 
Egidio Sterpa
Predhodnik: 
Giovanni Galloni 		Minister za izobraževanje
1989–1990 		Naslednik: 
Gerardo Bianco
Predhodnik: 
Walter Veltroni 		Podpredsednik vlade
1998–1999 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Gianfranco Fini
Predhodnik: 
Carlo Scognamiglio 		Minister za obrambo
1999–2001 		Naslednik: 
Antonio Martino
Predhodnik: 
Giorgio Napolitano 		Predsednik Italijanske republike
2015–danes 		Trenutni nosilec naziva
Funkcije na pravnem področju
Predhodnik: 
Ugo De Siervo 		Sodnik Ustavnega sodišča
2011–2015 		Naslednik: 
Augusto Barbera
Vrstni red nasledstva
Prvi Prednostni vrstni red Italijanske republike
kot Predsednik 		Naslednik: 
Maria Elisabetta Alberti Casellati
kot Predsednik Senata
 

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sergio_Mattarella&oldid=6116370«