Rimska univerza La Sapienza
Rimska univerza La Sapienza, uradno Sapienza – Università di Roma, se pogosto tudi imenuje enostavno Sapienza[3] po formalnem nazivu Università degli studi di Roma "La Sapienza", je izobraževalna avtonomna državna univerza v Rimu v Italiji. Je največja evropska univerza po vpisu (tretja, če upoštevamo tudi učenje na daljavo)[4] ter najstarejša med tremi rimskimi državnimi univerzami. Ustanovljena je bila leta 1303. V italijanskem jeziku sapienza pomeni »znanje«. Leta 1870 je bila univerza "laizirana", torej je po dokončni združitvi Italije tudi po naslovu prenehala biti "papeška" in postala državna.
| Rimska univerza La Sapienza | |
|---|---|
| Sapienza – Università di Roma | |
 Cerkev Svet'Ivo alla Sapienza, originalno kapela in sedež univerzitetne knjižnice (do 1935). | |
| latinsko Studium Urbis | |
| Moto | Il futuro è passato qui Prihodnost je nastala tukaj |
| Ustanovljena | 1303 |
| Tip | Javna univerza |
| Rektor | Eugenio Gaudio |
Strokovni sodelavci | 8000 |
| Št. študentov | 112.564[1] |
| Kraj | Rim, Italija |
| Kampus | območje mesta |
| Barve | [2] |
| Atletika | CUS Roma |
| Spletna stran | uniroma1.it |
Zgodovina uredi
Rimska univerza La Sapienza je bila ustanovljena leta 1303 s Papeško bulo In supremae praeminentia dignitatis, ki jo je izdal 20. aprila 1303 Papež Bonifacij VIII. Njegov namen je bil ustanoviti Študij/? za cerkvene študije bolj pod kontrolo Svetega sedeža, kot je bil ta na univerzah v Bologni in Padovi,[5] in jo s tem napravil za prvo papeško univerzo.
Leta 1431 je Papež Evgen IV. s papeško bulo In supremae popolnoma reorganiziral študij, in profesorjem in študentom podelil široke privilegije. Določil je, da morajo imeti univerze vsaj študij na štirih področjih: prava, medicine, filozofije in teologije. Uvedel je celo nov davek na vino, da bi s tem zbral sredstva za univerzo. S temi sredstvi je bila kupljena palača, ki je kasneje gostila cerkev Svet'Ivo alla Sapienza.
Blišč univerze je ugasnil leta 1527, ko je bila celo zaprta. Papež Pavel III. je delovanje univerze leta 1534 obnovil.
Leta 1650 je univerza postala znana kot La Sapienza, v pomenu znanje, in ta naziv je potem zadržala. Leta 1703 je Papež Klemen XI. s svojimi privatnimi sredstvi kupil zemljo na t. i. Janiculum, kjer je uredil botanični vrt, ki je kmalu zaslovel po vsej Evropi z deli bratov Trionfetti.
Po letu 1870, ko je bilo dotedanje ozemlje papeške države (Rim oz. Lazio) priključeno združeni Italiji, je tudi La Sapienza prenehala biti papeška univerza in je postala Univerza glavnega mesta Italije. Leta 1935 je bila končana izgradnja novega »Città Universitaria« (univerzitetnega mesta) ki ga je načrtoval Marcello Piacentini in katerega glavnina pokriva 439.000 m² blizu železniške postajeTermini.
Glej tudi uredi
Opombe uredi
- ↑ "Osservatorio - Didattica studenti" sul sito del
- ↑ »Sapienza University of Rome – Identity Guidelines«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2012. Pridobljeno 9. novembra 2014.
- ↑ »Official Sapienza University of Rome name and logos writing guidelines« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. januarja 2009. Pridobljeno 9. novembra 2014.
- ↑ http://www.uniroma1.it/ateneo/chi-siamo
- ↑ History
Zunanje povezave uredi
- (italijansko) Spletna stran Rimske univerze La Sapienza