Odpre glavni meni

Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje. Največkrat se govori o obsegu pri geometrijskih likih, čeprav pridejo v poštev tudi druge krivulje, kroga, srčnica. V takšnih primerih se še posebej obravnava dolžina loka krivulje.

MnogokotnikiUredi

Obseg mnogokotnika je vsota dolžin vseh njegovih stranic.

Obseg trikotnika s stranicami dolžin a, b in c je:

 

Obseg štirikotnika s stranicami dolžin a, b, c in d je:

 

Obseg enakokrakega trikotnika z osnovnico dolžine b in krakoma dolžine a ter pravokotnika s stranicama dolžin a in b je:

 
 

Obseg pravilnega mnogokotnika z n stranicami dolžine a je:

 

Obseg enakostraničnega trikotnika in kvadrata s stranicami dolžine a je tako:

 
 

KrožnicaUredi

Obseg krožnice je dan z njenim premerom d ali s polmerom r:

 

oziroma s ploščino kroga S:

 

Tu je π matematična konstanta pi.

ElipsaUredi

Približki za obseg elipse z glavnima polosema a in b:

  (Kepler, 1609)
 
  (Euler, 1773)
 
 

ali:

 

Vsak približek je točnejši od predhodnega.

Dobra približka je leta 1914 dal Ramanudžan:

 
 

kjer je h parameter:

 

Tudi tukaj je drugi približek točnejši. Malo manj točen približek je med letoma 1904 in 1920 dal Lindner:

 

Obseg elipse s parametrom λ je:

 

oziroma s parametrom h:

 

približek pa (Hudsonova enačba, 1917):

 

Hudsonovo enačbo po navadi pišejo s parametrom L:

 
 

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi