Termokemija
Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr. taljenje in vrenje. V splošnem se termokemija ukvarja z energijskimi spremembami pri različnih procesih, kot so mešanje, fazni prehodi, kemijske reakcije, v področje termokemije pa spadajo tudi izračuni nekaterih fizikalnih značilnosti snovi, kot so npr. toplotna kapaciteta, tvorbena energija, entalpija in prosta energija.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Ice-calorimeter.jpg/250px-Ice-calorimeter.jpg)
Zgodovina
urediTermokemija je skupaj s pnevmatsko kemijo postavila temelje sodobni kemiji in sodelovala pri izpeljavi kemijske revolucije v 18. stoletju. Termokemija sloni na dveh predpostavkah, ki se s sodobnim znanstvenim zapisom glasita:
- 1. Lavoisierov in Laplaceov zakon (1780): Energijska sprememba, ki spremlja izbrano pretvorbo je enaka in nasprotna energijski spremembi, ki se zgodi pri obratnem procesu.
- 2. Hessov zakon (1840): Energijska sprememba, ki spremlja izbrano pretvorbo je enaka, če se pretvorba zgodi v enem samem procesu ali v več korakih.
Ti dve predpostavki sta pomagali osnovati prvi zakon termodinamike, ki ju je kasneje tudi zamenjal.
V tem obdobju sta Edvard Diaz in Germain Henri Hess proučevala tudi specifično in latentno toploto, glavni prispevek h kasnejšemu razvoju teorij o spremembah latentne toplote pa je prispeval Joseph Black.
Kalorimetrija
urediToplotne spremembe pri različnih procesih je najenostaveje meriti s pomočjo kalorimetrije. V ta namen se uporablja kalorimeter - toplotno izolirana naprava, v kateri se izvaja kemijska ali fizikalna sprememba. Temperaturo v kalorimetru je mogoče meriti s termometrom ali termočlenom, iz časovno-temperaturne odvisnosti pa lahko izluščimo želene termodinamske podatke. Moderni kalorimetri so pogosto avtomatizirani in omogočajo hitro branje izhodnih podatkov (npr. pri diferenčni kalorimetriji).
Sistemi
urediV termokemiji se uporablja več termodinamskih definicij. Sistem predstavlja določen del vesolja, ki ga obravnavamo. Vse kar se ne nahaja v sistemu imenujemo okolica sistema. Sistem je lahko izoliran (sistem si z okolico ne more izmenjevati ne toplote ne snovi, kot npr. dobro zaprta termovka), zaprt (sistem z okolico lahko izmenjuje toploto, ne pa snovi, kot npr. radiator) ali pa odprt (sistem si lahko z okolico izmenjuje tako toploto kot snov, kot npr. plavalni bazen).
Spremembe
urediSistem je podvržen določeni spremembi, ko se ena izmed lastnosti sistema spremeni. Spremembe v sistemu lahko potekajo pod različnimi pogoji. Pri izotermni spremembi temperatura sistema tekom spremembe ostaja konstantna, pri izobarni spremembi se ohranja tlak sistema, pri adiabatni spremembi pa sistem z okolico ne izmenjuje toplote.
Glej tudi
urediViri
uredi