Odpre glavni meni

Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska). Na Švedskem nima statusa uradnega jezika.

Švedščina
svenska
Izgovorjavaˈsvɛ̂nskâ
Materni jezikŠvedska, Finska
Št. maternih govorcev
8,5 milijonov  (2007)[1]
indoevropski
Zgodnejše oblike
Pisavalatinica (švedska abeceda)
švedska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Švedske Švedska
Flag of Finland.svg Finska
Zastava Evrope Evropska unija
Nordijski svet
RegulatorSwedish Language Council (na Švedskem)
Švedska akademija (na Švedskem)
Research Institute for the Languages of Finland (na Finskem)
Jezikovne kode
ISO 639-1sv
ISO 639-2swe
ISO 639-3swe
Glottologswed1254[2]
Linguasphere52-AAA-ck to -cw
{{{mapalt}}}
Področje kjer se v glavnem govori švedsko
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Je v bližnjem sorodstvu z danščino in norveščino. Njihovi govorci se medsebojno lahko kar dobro sporazumevajo, saj vsi trije jeziki izhajajo iz stare nordijščine, na vse pa je močno vplivala tudi nizka nemščina. Švedi navadno lažje razumejo Norvežane kot Dance, vendar to v obratni smeri ni nujno.

AbecedaUredi

Švedska abeceda pozna 29 črk. Črka W se pojavlja le v nekaterih tujkah in do leta 2006 ni bila priznana kot posebna črka švedske abeceda, marveč le kot pisna različica V-ja. Črki Z sledijo Å, Ä in Ö kot samostojne črke.

FonologijaUredi

V švedščini je kračina oziroma dolžina samoglasnika pomensko razločevalna. V enem zlogu je dolg bodisi samoglasnik bodisi soglasnik; povezave med kratkim samoglasnikom in kratkim soglasnikom švedščina nima.

Švedščina pozna 3 srednjejezične samoglasnike: [ə], [ʉː] und [ɵ].

SamoglasnikiUredi

 
Švedski samoglasniki.

SoglasnikiUredi

dvoustničnik zobnoustničnik zobnik dlesnični nebnik zadnjenebnik goltnik
plozivni p b t d k g
aproksimantni v l r j h
frikativni f s ɕ ɧ
vibrantni
nazalni m n ŋ

IzgovorjavaUredi

Navedena so splošna pravila izgovorjave, obstajajo še posebnosti. Samoglasniki so pred enojnimi soglasniki dolgi, pred dvojnimi pa kratki.

Črka Glasovna vrdnost Opis Primer
a [a] kratek a   matt  [matː] bled
[ɑː] dolg, temen a   mat  [mɑːt] hrana
e [ɛ] kratek e   hell  [hɛlː] blagor
[] dolg e   hel  [heːl] ves, cel
[æ] pred r-jem kot odprti ä   herr  [hærː] gospod
g [j] pred črkami e, i, y, ä in ö in za l in r kot slovenski j gäst [jɛst] gost, älg [ɛlj] los
[g] sicer kot slovenski g   god  [guːd] dober
k [ɕ] pred e, i, y, ä in ö podobno kot slovenski h kyrka [ˈɕyrˌka] cerkev
[k] sicer kot slovenski k   kon  [kuːn] stožec
o [ɔ] kratek o   moll  [mɔlː] mol (glasba)
[ʊ] kratek u   bott  [bʊt] navajen
[] dolg u   fot  [fuːt] noga
[] dolg o son [soːn] sin
r [r] podobno kor naš r   rov  [ruːv] rop
s [s] kratek s   sot  [suːt] saje
u [ɵ] zaprti o   full  [fɵl] poln
[ʉː] med u-jem in i-jem   ful  [fʉːl] grd
v [v] podobno kot slovenski v   våt  [voːt] moker
y [ʏ] podobno kot nemški ü   syll  [sʏll] prag
[] podobno kot nemški ü   syl  [syːl] šilo
å [ɔ] kratek o   lång  [lɔŋː] dolg
[] dolg o   mål  [moːl] cilj
ä [ɛ] kratek e   häll  [hɛlː] plošča
[ɛː] dolg odprt e   häl  [hɛːl] peta
[æ] pred r-jem kot odprt širok e   ärt  [äʈ] grah
[æː] pred r-jem kot odprt dolg e   här  [hæːr] tu
ö [œ] podobno kot kratek nemški ö   nött  [nœtː] obrabljen
[øː] podobno kot dolg nemški ö   nöt  [nøːt] oreh
[œː] pred r-jem kot dolg odprt ö   öra  [ˈœːˌra] uho

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Swedish". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 

Zunanje povezaveUredi