Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.[1] Dve aminokislini se me seboj povežeta tako, da karboksilna skupina ene molekule reagira z aminsko skupino druge molekule, pri tem pa izstopi molekula vode. Pri tem nastane dipeptid, reakcija pa se lahko nadaljuje z dodajanjm novih aminokislinskih ostankov. Ne glede na to, koliko aminokislinskih molekul je združenih s peptidnimi vezmi, sta na peptidni verigi vedno prisotna dva konca: aminski (N-konec) in karboksilni konec (C-konec).[2]

Primer tetrapeptida (Val-Gly-Ser-Ala),
zeleno je označen N-konec (L-valin) in z
modro C-konec (L-alanin).

Izrazje

uredi

Peptide z dvema do desetimi aminokislinami poimenujemo po predponi, ki izraža število spojenih aminokislin:[2]

  • 2 aminokislini – dipeptid
  • 3 aminokisline – tripeptid
  • 4 aminokisline – tetrapeptid
  • 5 aminokislin – pentapeptid
  • 6 aminokislin – heksapeptid
  • 7 aminokislin – heptapeptid
  • 8 aminokislin – oktapeptid
  • 9 aminokislin – nonapeptid
  • 10 aminokislin – dekapeptid

Produkte z 10 do 100 aminokislin imenujemo polipeptidi (po drugi definiciji pa so polipeptidi peptidi z 10 do 20 aminokislinami[3]), tiste z več kot 100 aminokislin pa proteini.[2]

Sklici

uredi
  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=peptid[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 6. 2013.
  2. 2,0 2,1 2,2 Boyer R.: Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005, str. 78–79.
  3. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=polipeptid[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 6. 2013.