Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie [marí skuódóuska kirí], poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Marie Skłodowska-Curie
Portret
RojstvoMarya Salomea Skłodowska[1]
7. november 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[2][3][…]
Varšava, Kongresna Poljska[d], Ruski imperij[2][3][…]
Smrt4. julij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[2][3][…] (66 let)
Sancellemoz[d], Passy[d][2][4]
BivališčePoljska, Francija
NarodnostPoljska poljska
Francija francoska
Področjafizika, kemija
UstanovePariška univerza
Alma materPariška univerza
Pariški inštitut za fiziko in kemijo
Mentor doktorske
disertacije
Gabriel Lippmann
Doktorski študentiAndré-Louis Debierne
Óscar Moreno
Marguerite Catherine Perey
Poznan poradioaktivnost
polonij
radij
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1903)
Davyjeva medalja (1903)
Matteuccijeva medalja (1904)
Nobelova nagrada za kemijo (1911)
ZakonecPierre Curie
Podpis

Življenje in delo

uredi

Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo.

Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.

Od leta 1900 do 1908 je bila Curiejeva profesorica na dekliški normalki v Sevresu. Leta 1903 so jo kot doktorico znanosti pripustili na znanstveno fakulteto v Parizu, kjer je pozneje postala voditeljica vseh del na institutu, ki ga je vodil njen mož. Po njegovi smrti je zasedla njegovo mesto. Predavala je o radioaktivnosti in sorodnih vedah, pozneje pa je veliko dela opravila v svojem laboratoriju, kjer je izdelala študije o radioaktivnih organizmih. Poleg znanstvenega dela je vzgajala tudi svoji hčerki, Ireno in Evo. Med 1. svetovno vojno je organizirala 20 mobilnih sanitetnih avtomobilov z radioaktivnimi preparati, ki so jih zdravniki uporabljali za pomoč ranjenim vojakom na fronti. Obiskovala je lazarete, delila nasvete, postavljala aparate in poučevala strežno osebje. Večkrat je tudi sama preiskovala ranjence. Uredila je posebno službo za strežno osebje in teoretično ter praktično izobrazila mnogo bolničarjev, ki so pomagali zdravnikom na bojiščih. To šolanje je delovalo kot podružnica radiološkega instituta v Parizu. Po vojni so radiološki institut v Parizu popolnoma modernizirali in je deloval skupaj z laboratorijem za biologijo v tesni povezavi s Pasteurjevim zavodom.

Po moževi smrti je imela afero s fizikom Paulom Langevinom, ki je bil poročen.

Njeno znanstveno delo z radioaktivnimi elementi pa ji je uničilo zdravje, tako da je zbolela za levkemijo in leta 1934 v bližini francoskega kraja Sallanches tudi umrla in tako ni dočakala Nobelove nagrade svoje hčerke Irène Joliot-Curie, ki jo je ta prejela leto kasneje.

Priznanja

uredi

Poimenovanja

uredi

Po njej se imenuje asteroid 7000 Curie, ki ga je odkril Rigaux 6. novembra 1939 na Belgijskem kraljevem observatoriju v Uccleu.

Po njej se imenuje tudi najprestižnejši raziskovalno-izobraževalni program Evropske unije za doktorski in podoktorski študij - Ukrepi Marie Skłodowska-Curie, ki je del večletnih evropskih okvirnih programov za raziskovanje in inovacije.

Sklici

uredi
  1. https://chemia.ug.edu.pl/sites/default/files/_nodes/strona-chemia/16702/files/fmr-mscurie.pdf
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Рожанский И. Д. Склодовская-Кюри Мария // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1976. — Т. 23 : Сафлор — Соан. — С. 512.
  3. 3,0 3,1 3,2 Krugosvet — 2000.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Encyclopædia Britannica
  • Curie, M. (1929), »Moje življenje in moje delo«, Življenje in svet (št. 20)
  • Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 157–172, COBISS 53716736

Zunanje povezave

uredi

(v tujih jezikih)