Andora

država v Evropi
(Preusmerjeno s strani Kneževina Andora)

Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji. Ustanovljena je bila 8. septembra 1278 in je največja med šestimi najmanjšimi državami v Evropi in na svetu.

Kneževina Andora
Principat d'Andorra
Coat of arms Andore
Coat of arms
Geslo: Virtus Unita Fortior
(latinsko »Vrlina združena je močnejša«)
Himna: El gran Carlemany
Lega Andore
Glavno mestoAndorra la Vella
42°30′N, 1°31′E
Uradni jezikikatalonščina
Demonim(i)Andorec, Andorka
Vladaparlamentarna diarhija
• sokneza:
Joan Enric Vives Sicília
Emmanuel Macron
Xavier Espot Zamora
neodvisnost
• Paréage
1278
Površina
• skupaj
468 km2 (178.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2021
79.535 (185.)
• gostota
170/km2 (77.)
BDP (ocena 2023)[1]
• skupaj (nominal.)
3,69 milijarde USD
• skupaj (PKM)
5,71 milijarde USD
• na preb. (nominal.)
44.107 USD
• na preb. (PKM)
68.232 USD
HDI (2021)0,858
zelo visok
Valutaevro (€)¹ (EUR)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda+376
Internetna domena.ad
¹ pred 1999: francoski frank in španska pezeta ter manjše količine andorskega dinarja, izdelane po letu 1982.

Geografija

uredi
 
Zemljevid Andore

Država leži v visokogorski dolini v Pirenejih. Več kot tretjina Andore leži nad zgornjo gozdno mejo. Najvišja gora je Coma Pedrose, visoka 2.946 metrov. Andora je ena izmed katalonskih dežel in edina, ki ni del kakšne druge države. Andora nima stoječih voda in obsega le 468 km².

Podnebje

uredi

Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko podnebje. V januarju so povprečne temperature –7 °C, poleti se temperatura povzpne na 26 °C.

Demografija

uredi
 
Satelitska slika Andore v marcu

Andora ima 69.865 prebivalcev (stanje julij 2004), od tega je po državljanstvu:

Večina prebivalcev govori špansko (58 %), katalonsko govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa francosko. Uradni jezik je Katalonščina.

Letni prirastek prebivalstva je 5,0 %. Povprečna življenjska doba je 80 let. Smrtnost dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %.

Večina prebivalcev pripada rimskokatoliški cerkvi.

Zgodovina

uredi

Andora je samostojna od časov Karla Velikega. Leta 1278 je bila ustanovljena kneževina brez kneza, vrhovna oblast je bila razdeljena (tako imenovan kondominium) med škofa iz Urgela (Španija) in grofa Foix (sedaj je pravni naslednik predsednik Francije).

Pravice soknezov izvajata dva pooblaščenca, ki pa nimata sedeža v Andori. Poslala sta zastopnika v Andoro in ta je imel nadzor nad zakonodajo in upravo. Letno je prejel simbolično dajatev za sokneza.

25. januarja 1981 je Vrhovni svet dolin (parlament) po 703 letih samostojnosti sprejel prvo ustavo, ki je uzakonila ustanovitev vlade in reformo uprave.

Do leta 1993 v Andori ni bilo delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Šele ustava iz leta 1993 je uzakonila Andoro kot suvereno državo z demokratičnim parlamentarnim sistemom. Oba sokneza sta ostala vrhovna voditelja države (zastopa ju predstavnik). Izvršilna oblast pa je prešla na ministrskega predsednika, ki je odgovoren parlamentu.

Politika

uredi

Obstajajo tri stranke: Partit Liberal d'Andorra (PLA – Liberalna stranka Andore), Partit Socialdemocrata (PS – Socialdemokratska stranka) in Partit Democrata (PD – Demokratska stranka). Le del prebivalstva ima volilno pravico. Državljanstvo se lahko pridobi šele po 25 letih bivanja v Andori.

Andora se deli na sedem parròqies (dobesedno župnija, dejansko pa občina):

(Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004)

Andora ni članica Evropske unije.

Gospodarstvo

uredi

Andora nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi poljedelska dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z živinorejo. Dežela ima zelo razvit turizem, predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 hotelov ter centrov za šport in razvedrilo.

Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo francoski frank in španska pezeta, ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z evrom. Ker ne pripada EU, je Andora znana kot davčna oaza. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal, uživajo prednost nizkih davkov, turiste pa privlačijo nizke cene za alkohol, tobak in kozmetiko.

Bruto domači proizvod znaša 1,2 milijarde euro (1996).

Kultura

uredi

Državni praznik je 8. september, Dan ustave pa 14. marec.

Andora je bila do leta 1981 sedež zasebnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17. marca 1981 močne srednje- in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi


  1. »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Andorra)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 18. oktobra 2023.