Evro (oz. euro, oznaka , mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.[8] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

Evro
ευρώ (grško)
евро (bolgarsko)
ISO 4217
KodaEUR
Denominacije
Podenota
 1/100cent
dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin)
MnožinaGlej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
centGlej članek
Simbol
Bankovci
 Pogosto uporab.5 €, 10 €, 20 €, 50 €
 Redko uporab.100 €, 200 €, 500 €
Kovanci
 Pogosto upor.1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 €
razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
 Redko uporab.1 in 2 centa
(velja le za Finsko in Nizozemsko)
Demografija
Uradni uporabniki
Države zunaj EU (9)
Neuradni uporabniki
Izdajanje
Centralna bankaEvropska centralna banka
 Spletna stranwww.ecb.eu
TiskarnaIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy
 Spletna stranIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy
Vrednotenje
Inflacija1,8 %
 VirEvropska centralna banka, september 2006, v angleščini
 MetodaHICP
FiksiralBAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL,

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.

Administracija

uredi

Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem (sestavljen iz centralnih bank držav iz evroobmočja). Kot neodvisna centralna banka, ima ECB nalogo, da vzpostavlja monetarno politiko. Evrosistem sodeluje pri tiskanju, kovanju in izdajo bankovcev in kovancev v vseh članicah, ter sodeluje pri operacijah plačilnih sistemov evroobmočja.

Načini izdajanja bankovcev

uredi

Od 1. januarja 2002 nacionalne centralne banke (NCB) in ECB izdajajo eurobankovce na skupni osnovi.NCB evrosistema morajo sprejeti evrobankovce, ki jih dajo v obtok druge članice evrosistema, in teh bankovcev ni mogoče vrniti v domovino. ECB izda 8% celotne vrednosti bankovcev, ki jih je izdal evrosistem. V praksi bankovce ECB dajo v obtok NCB, s čimer nastanejo ustrezne obveznosti do ECB. Te obveznosti imajo obresti po glavni stopnji refinanciranja ECB. Preostalih 92% evrobankovcev izdajo NCB sorazmerno z njihovimi deleži kapitalskega ključa ECB, izračunano z uporabo enakovredno ponderiranega nacionalnega deleža prebivalstva Evropske unije (EU) in nacionalnega deleža BDP EU.

Evro in euro

uredi
 
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.[9][10][11]

Evrobankovci

uredi
Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
5 €
120 x 62 mm
Siva
Klasika
do vključno 5. stoletja
1 cm nad črko O pri napisu EURO
10 €
127 x 67 mm
Rdeča
Romanika
11. in 12. stoletje
v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
20 €
133 x 72 mm
Modra
Gotika
13. in 14. stoletje
v najbolj levi zvezdi
50 €
140 x 77 mm
Oranžna
Renesansa
15. in 16. stoletje
nad hologramom
100 €
147 x 82 mm
Zelena
Barok in rokoko
17. in 18. stoletje
prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
200 €
153 x 82 mm
Rumena
Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
19. in 20. stoletje
na desni jugozahodne zvezde, natisnjeno pokončno
500 €
160 x 82 mm
Vijoličasta
Sodobna arhitektura 20. stoletja
20. in 21. stoletje
v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100 % bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

Bankovci za 500 € so bili odstranjeni.

Uvedba evra v Sloveniji

uredi

Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila konvergenčne kriterije. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

Sklici

uredi
  1. »Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra«. Official Journal of the European Union. 17. december 2011. Pridobljeno 8. septembra 2012.
  2. »By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  3. »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  4. »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  5. »By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance« (PDF). Pridobljeno 17. julija 2011.
  6. »By agreement of the EU Council«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  7. »By UNMIK administration direction 1999/2«. Unmikonline.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2011. Pridobljeno 30. maja 2010.
  8. http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ Arhivirano 2013-12-24 na Wayback Machine., vpogled: 1. 1. 2015.
  9. Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro Arhivirano 2004-10-24 na Wayback Machine., Dnevnik, 12. 9. 2004
  10. Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur, 13. 9. 2004
  11. Slovenija potrdila »euro« kompromis Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur 13.10.2004

Opombe

uredi
  1. Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro
  2. Vključno s prekomorskimi departmaji
  3. Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.
  4. Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi