Kolobarniki

Kolobarniki ([kɔlɔ'baɾniki]) so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida ([əˈnɛlɪdə]; latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz členov (kolobarjev). Po Hadžijevem sistemu so kolobarniki najpreprostejša skupina mnogočlenarjev. Imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Sodobne klasifikacije jih uvrščajo v naddeblo Lophotrochozoa. Delimo jih na mnogoščetince, sedlaše in machaeridie (izumrli), sedlaše lahko naprej delimo še na maloščetince in pijavke. Obstaja približno 37.000 vrst kolobarnikov.[1]

Kolobarniki
Nerr0328.jpg
Mnogoščetinec Glycera sp.,panožice so lepo vidne
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Naddeblo: Lophotrochozoa
Deblo: Annelida (kolobarniki)
Lamarck, 1809
Raznolikost
Okoli 37.000 različnih vrst
Razredi, podrazredi, infrarazredi in redi
  • Clitellata (sedlaši)*
        • Branchiobdellida
    • Oligochaeta (maloščetinci)
        • Capilloventrida
        • Crassiclitellata
        • Haplotaxida
        • Lumbriculida
        • Moniligastrida
        • Opisthopora
    • Hirudinea (pijavke)
      • Acanthobdellidea (primitivne pijavke)
        • Acanthobdellida
      • Euhirudinea (prave pijavke)
        • Arhynchobdellida
        • Rhynchobdellida (brezčeljustne pijavke)
  • Machaeridia†
  • Polychaeta (mnogoščetinci)
    • Echiura
        • Echiuroidea
    • Palpata
      • Aciculata
        • Amphinomida
        • Eunicida
        • Phyllodocida
      • Canalipalpata
        • Sabellida
        • Spionida
        • Terebellida
    • Sedentaria
      • Scolecida

*nekateri avtorji imajo podrazrede v Clitellata za razrede

Deževnika
Pijavka pri sesanju krvi (Hirudo medicinalis)

AnatomijaUredi

Kolobarniki so sestavljeni iz podobnih členov, po katerem ima tudi deblo ime. Znanstveno se kolobarji imenujejo metamere. Vsi organi se v vsaki metameri ponovijo. Na prednjem delu so usta, nekatere vodne vrste imajo okoli ust tudi peresaste lovke, kar jim omogoča precejanje vode. Na drugem koncu dolgega, ravnega čreva je zadnjična odprtina. Glava in zadek sta en metamer, trup pa jih sestavlja več. Ima delno zaprto ožilje, žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani.[2] Kopenske vrste dihajo skozi kožo. Nekatere vrste zrastejo več kot en meter. Telo kolobarnikov prekriva tanka pokožnica, v kateri ležijo krožno-vzdolžne mišice; te omogočajo premikanje živali. Glavni skupek živčevja ("možgani") je v glavi, glavni živec pa poteka po trebušni strani, ob črevesju in se imenuje trebušna struna. Imajo tudi metanefridije, to so organ, ki se v vsaki metameri pojavljajo v paru. Imajo podobno vlogo, kot v človeškem telesu ledvice in so glavno izločalo.[2]

MetamerizacijaUredi

Metamerizacija je proces značilen za kolobarnike. V tem procesu nastane novi metamer in vsi njegovi organi. Zaradi tega se kolobarnik podaljša. Po nekaterih navedbah naj bi metamerizacija nastala kot prilagoditev na premikanje.[2]

Življenjski cikelUredi

Kolobarniki imajo normalen življenjski cikel, le nekaj vodnih vrst ima ličinke, te se imenujejo trohofore. Pri ostalih vrstah razvoj poteka direktno.

Pri nekaterih vrstah sta spola različna, pri večini pa so osebki obojespolni. Kolobarniki imajo dobro razvite spolne organe. V metamerah ob zadku se nahajajo testisi (mode) in v enem metameru par jajčnikov.[2]

RazširjenostUredi

Kolobarniki se pojavljajo v slani in sladki vodi ter tudi v vlažni zemlji. Razširjeni so po celotnem svetu, od puščav pa do obale Antarktike, največ pa jih je bilo odkritih v Evropi. V Sloveniji so sedlaši pogosti, mnogoščetinci malo manj.[2]

TaksonomijaUredi

ZunanjaUredi

Kolobarniki so bilateralne živali, spadajo v naddeblo lophotrochozoa.




Rebrače



†Trilobozoa


ParaHoxozoa

Placozoa



Ožigalkarji


Bilateira

Xenacoelomorpha



†Proarticulata


Nephrozoa
Deuterostomia

strunarji


Ambulacraria

Črevoškrgarji



Iglokožci




Protostomia
Ecdysozoa

Kaveljčniki



Loricifera



Črvorilčniki



Gliste



Žive niti



Krempljičarji



Počasniki



Členonožci



Spiralia

Orthonectida



Rhombozoa



Ščetinočeljustnice


Platyzoa

Ploski črvi



Trebuhodlačniki



Kotačniki



Ježerilci



Gnathostomulida



Micrognathozoa



Cycliophora



Lophotrochozoa

†Hyolitha



Nitkarji



Podkovnjaki



Mahovke



Entoprocta



Ramenonožci



Mehkužci



Kolobarniki



Pršivci











NotranjaUredi

Kolobarniki so razdeljeni v tri razrede: na mnogoščetince, ki živijo večinoma v vodi, na sedlaše, ki živijo v zemlji ali v vodi ter machaeridia, ki so izumrli. Bolj poznani so sedlaši, ki se naprej delijo še na maloščetince, pijavke in red branchiobdellida. Pijavke se delijo še na primitivne, ki sta le dve vrsti ter prave, ki so vse ostale. Seveda obstaja še natančnejša opredelitev, ki pa se v vsakdanjem življenju redko uporablja.[1]

Razred Podrazred Infrarazred Red Število subkategorij (rodov, vrst, podvrst) slika
Sedlaši Ni določen Ni določen Branchiobdellida 212  
Maloščetinci Ni določen Cappiloventrida 10
Crassiclitellata ~ 3000  
Haplotaxida ~ 6000  
Lumbriculida 436  
Opisthophora ~ 3000  
Pijavke Primitivne pijavke Acanthobdellida 5  
Prave pijavke Arhynchobdellida 749  
Brezčeljustne pijavke 654  
Machaeridia† Ni določen Ni določen Ni določen Nepoznano
Mnogoščetinci Echiura Ni določen Echiuroidea 268  
Palpata Aciculata Amphinomida 330  
Eunicida ~ 2000  
Phyllodocida ~ 7000  
Canalipalpata Sabellida ~ 2000  
Spionida ~ 1000  
Terebellida ~ 2000  
Sedentaria Ni določen Scolecida ~ 1000  

MaloščetinciUredi

Maloščetinci nimajo panožic, saj bi jih v zemlji le ovirale. Imajo mišičnato kožo, ki je pokrita z redkimi ščetinami-od tod tudi ime. Večina jih živi v vlažni zemlji, nekateri pa tudi v vodi. Pri nekaterih nastane posebna kožna tvorba, imenovana sedlo (od tod ime razreda).[2]

PijavkeUredi

Glavni članek: Pijavke

Pijavke so vse parazitske vrste kolobarnikov. Podobne so maloščetincem, le da imajo še dva priseska, enega na glavi okoli ust in enega ob zadnjični odprtini. Telo je običajno sploščeno s hrbtne strani, njihovo telo pa je v primerjavi z drugimi kolobarniki izrazito bolj mišično prožno. Nimajo ščetin ali parapodijev. Večina vrst živi v celinskih vodah, obstajajo pa tudi zemeljske-te živijo v deževnih gozdovih ter morske. Pijavke so aktivni plenilci, s priseskom se prisesajo na gostitelja ter mu predrejo kožo in sesajo kri. Zaradi tega je prebavni sistem pijavk veliko enostavnejši od drugih kolobarnikov.[2]

MnogoščetinciUredi

Glavni članek: Mnogoščetinci

Mnogoščetinci so večinoma plenilci. So pelaški (prosto plavajoči) ali se vkopavajo v morska tla. Nekatere si iz sluzi naredijo cevke, ki jih nato utrdijo z kamenčki in mivko. Na vsaki metameri imajo par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. Sodelujejo pri premikanju ter vkopavanju v morsko dno. Na koncu panožic so hete (ščetine), po katerih je tudi razred poimenovan.[2]

Kolobarniki so tudi v veliko družinah in rodovih, ki nimajo določenih redov oz. razredov. Ti so v spodnjem drevesu označeni kot "nedoločeno".[1]


Kolobarniki
Sedlaši

Branchiobdellida


Maloščetinci

Capilloventrida



Crassiclitellata



Haplotaxida



Lumbriculida



Opisthopora



Pijavke
Primitivne pijavke

Acanthobdellida



Prave pijavke

Arhynchobdellida



Brezčeljustne pijavke




nedoločeno

Tubificidae



Acestus



Aleodrilus



Archaeodrilus



Eminia



Halodrillus



Hrabeiella



Liodrilus



Lumbricopsis



Mesopachys



Preussiella



Protoscolex



Pterochaeta



Serbiona



Wasawoia





Machaeridia†


Mnogoščetinci
Echiura

Echiuroidea



Palpata
Aciculata

Amphinomida



Eunicida



Phyllodocida



Canalipalpata

Sabellida



Spionida



Terebellida




Sedentaria

Scolecida



Nedoločeno

Aelosomatidae



Arenicolidae



Arenicolitidae



Asteriomyzostomidae



Asteromyzostomidae



Capitellidae



Cossuridae



Didonidae



Eenymeenymyzostomatidae



Endomyzostomatidae



Hadoprionidae



Kalaminochaetidae



Laetmonectidae



Maldanidae



Nerillidae



Opheliidae



[številni manjši rodovi]




nedoločeno

Lobatocerebridae



Plumulitidae



Adaetobdella



Ambalodus



Ancyrobdella



Anoculobdella



Bransonella



Crossopodia



Democedes



Helminthodes



Hirundo



Idiobdella



Lecthaylus



Lonchosaccus



Maiabdella






ZgodovinaUredi

Kolobarniki so že od nekdaj poznani ljudem, predvsem deževniki in pijavke.[1]

ViriUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "Annelida". www.gbif.org (angleščina). Pridobljeno dne 2020-04-30.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 "Kolobarniki (Annelida)" (PDF). Pridobljeno dne 28. 4. 2020.