Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«[1]) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.[2] So jamske živali, ki živijo v obalnih morskih jamah subtropskih predelov sveta. Do zdaj znane najdbe so zelo razpršene; večina do zdaj znanih vrst živi na Karibih, dve na Kanarskih otokih (natančneje otok Lanzarote) in ena v zahodni Avstraliji.[3][4]

Remipedia
Fosilni razpon: zgodnji pensilvanij (karbon)—sedanjost

Speleonectes tanumekes
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Remipedia
Yager, 1981
Zemljevid razširjenosti
Zemljevid razširjenosti
Redovi in družine

Enantiopoda

Nectiopoda

Opis uredi

Po obliki spominjajo na hipotetičnega prednika rakov, s črvastim, členjenim telesom centimetrskih velikosti in dvovejnatimi okončinami na vsakem členu trupa, na prvi pogled zelo podobnem mnogoščetincem ali strigam.[5]

Skladno z jamskim načinom življenja so blede barve brez pigmenta in imajo reducirane oči, a bolje razvita druga čutila. Plavajo obrnjeni na hrbtu z valovitim premikanjem trupnih okončin. Na glavi imajo tri pare okončin za grabljenje, s katerimi napadajo tudi jamske rake, večje od sebe, a se lahko prehranjujejo tudi filtratorsko. Poleg grabilnih okončin sta na glavi še dva para tipalnic, kot je značilno za rake.[2][6] Njihova posebnost so dobro razvite strupne žleze, ki se odpirajo skozi kanalčke v lovilnih okončinah na glavi in izločajo mešanico litičnih encimov ter drugih snovi. Strup je sicer pogosta evolucijska pridobitev pri členonožcih, vendar so Remipedia edini znani strupeni predstavniki sicer velike skupine rakov. Njihov strup se po sestavi in delovanju bistveno razlikuje od strupov ostalih členonožcev, v katerih prevladujejo nevrotoksini.[7]

O razmnoževanju ni znanega še skoraj nič, vemo le, da so hermafroditi.[2][6]

Taksonomija uredi

Sklepanje o taksonomskem položaju je zaradi majhnega števila znanih vrst težavno in med taksonomi ni enotnega mnenja ne o sorodnosti z drugimi raki, ne o sorodnosti skupin znotraj razreda.[3] Po enostavni členjenosti, navzven obrnjenih okončinah in nekaterih drugih značilnostih jih številni znanstveniki obravnavajo kot najprimitivnejše še živeče rake,[3] po drugi strani pa je morfološka analiza osrednjega živčevja ene od vrst razkrila zelo kompleksne možgane, najbolj podobne tistim od višjih rakov.[8]

Po drugih filogenetskih analizah so celo bližnje sorodni šesteronožnim členonožcem; če to drži, potem so raki parafiletska in v sodobni taksonomiji neveljavna skupina.[9][10]

Sklici in opombe uredi

  1. Yager, Jill (1981). »Remipedia, a new class of Crustacea from a marine cave in the Bahamas«. Journal of Crustacean Biology. Zv. 1, št. 3. str. 328–333. JSTOR 1547965.
  2. 2,0 2,1 2,2 Koenemann, Stefan; Hoenemann, Mario; Stemme, Torben, ur. (2009). »World Remipedia Database«. World Register of Marine Species. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  3. 3,0 3,1 3,2 Koenemann, Stefan; Schram, Frederick R.; Hönemann, Mario; Iliffe, Thomas M. (2007). »Phylogenetic analysis of Remipedia (Crustacea)«. Organisms Diversity & Evolution. Zv. 7, št. 1. str. 33–51. doi:10.1016/j.ode.2006.07.001.
  4. Koenemann, Stefan s sod. (2009). »A new, disjunct species of Speleonectes (Remipedia, Crustacea) from the Canary Islands« (PDF). Marine Biodiversity. Zv. 39. str. 215–225. doi:10.1007/s12526-009-0021-8. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  5. Ruppert, Edward E.; Barnes, Robert D. (1994). »Scaphopoda«. Invertebrate Zoology (6. izd.). Saunders College Publishing. str. 690. COBISS 35352833. ISBN 0030266688.
  6. 6,0 6,1 Waggoner, Ben; Lesen, Amy; Pakes, Joey (2008). »Remipedia«. University of California Museum of Paleontology. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  7. von Reumont, Björn M. s sod. (2014). »The First Venomous Crustacean Revealed by Transcriptomics and Functional Morphology: Remipede Venom Glands Express a Unique Toxin Cocktail Dominated by Enzymes and a Neurotoxin«. Molecular Biology and Evolution. Zv. 31, št. 1. str. 48–58. doi:10.1093/molbev/mst199. PMC 3879455.
  8. Fanenbruck, Martin; Harzsch, Steffen; Wägele, Johann Wolfgang (2004). »The brain of the Remipedia (Crustacea) and an alternative hypothesis on their phylogenetic relationships«. Proceedings of the National Academy of Sciences. Zv. 101, št. 11. str. 3868–3873. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  9. Regier, Jerome C. s sod. (2010). »Arthropod relationships revealed by phylogenomic analysis of nuclear protein-coding sequences«. Nature. Zv. 463, št. 7284. str. 1079–1083. doi:10.1038/nature08742. PMID 20147900.
  10. von Reumont, Bjoern M. s sod. (2012). »Pancrustacean phylogeny in the light of new phylogenomic data: support for Remipedia as the possible sister group of Hexapoda«. Molecular Biology and Evolution. Zv. 29, št. 3. str. 1031–1045. doi:10.1093/molbev/msr270. PMID 22049065.

Zunanje povezave uredi