Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah. Deblo se je pojavilo v zgodnjem kambriju in obsega okrog 7000 živečih vrst in 13.000 izumrlih. Danes živeče delimo na pet ali šest razredov (skupaj z razredom Concentricycloidea šest):
- Asteroidea (morske zvezde): okrog 1500 plenilskih vrst.
- Concentricycloidea: z značilnim vodnim žilnim sistemom; dve vrsti, nedavno združeni z razredom Asteroida.
- Crinoidea (morske lilije): okrog 600 vrst, ki se hranijo s filtriranjem delcev v vodi.
- Echinoidea (morski ježki): z značilnimi gibljivimi iglicami; okrog 1000 vrst.
- Holothuroidea (brizgači): razpotegnjene živali, ki spominjajo na kumaro; okrog 1000 vrst.
- Ophiuroidea (kačjerepi): iglokožci z največjim telesom; okrog 1500 vrst.
| Iglokožci Fosilni razpon: pozni ediakarij - recentno | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Razredi | ||||||||
† = izumrl takson |
Telesna zgradba Uredi
Vseh pet skupin ima podobno, skoraj enako zgradbo telesa:
- Osnovni gradbeni tipi so: brazdne nožice, endoskelet, usta
- Notranje ogrodje ali endoskelet se sestoji iz apnenčastih ploščic, ki se pri večini nahaja tik pod povrhnjico.
- Telesna simetrija: odrasli so radialno somerni, ličinke iglokožcev so bočno somerne.
- Prebavilo se začenja z usti na spodnji strani, končuje pa z zadnjično odprtino zgoraj.
- Izločal ni, nalogo deloma prevzema vodovodni sistem ali pa zapleten sistem celomskih votlin, podoben krvožilju.
- Krvožilja nimajo, imajo pa tako imenovan hemalni organ, ki ga tvori sistem lakum celomskega izvora (poteka skupaj s perihemalnim in vodovodnim sistemom).
- Živčevje je preprosto sestavljeno iz živčnega obroča in posameznih žarkastih radialnih živcev. Možganov nimajo.
- Čutila so: očesne pege, posamezne čutilne celice
Premikajo se s pomočjo brazdnih nožic in igel, pri tem pa izkoriščajo morske tokove.
Ustna odprtina se nadaljuje v prebavilo znotraj telesa in se konča z zadnjično odprtino. Usta se uporabljajo za vnos hrane, ko pa je proces prebavljanja končan se ostanek izloči skozi zadnjično odprtino.
Glavne skupne značilnosti Uredi
- Peterostrana zgradba (petštevna, na zunaj žarkasto somerna) - le pri morskih ježkih in brizgačih je možna tudi bočna somernost.
- Kožni oklep iz apnenih ploščic, ki nastajajo v debeli usnjici - te ploščice so bodisi trden oklep ali pa se razvijejo v trdne grbina in bodice. Morski ježki lahko s posebnimi mišicami obračajo bodice na vse smeri.
- Vodovodno omrežje, ki je pravi cevovod, v katerega priteka voda skozi sitasto, preluknjano apneno ploščico. Od teh stranskih kanalov se odceplja veliko število drobnih cevčic, ki se končujejo v prisesnih nožicah. To so raztegljive cevke, ki imajo na korenu razširjen mešiček, na koncu pa prisesno ploščico. S krčenjem mešička lahko žival po volji stisne vodo v nožice, da se trdo napnejo in raztegnejo. Ko so se nožice dovolj raztegnile in prisesale, s svojim mišičjem iztisnejo vodo nazaj v mehurček, jih tako skrajšajo in z združenimi močmi potegnejo žival za seboj. Ima vlogo pri premikanju po prostoru, izmenjavanju plinov, izločenju presnovkov in prehranjevanju.
Razmnoževanje Uredi
Razmnoževanje je lahko na 2 načina:
- Nespolno z delitvijo celic
- Spolno - samec in samica
- Spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili.
- Spolne celice vbrizgavajo v morje - zunanja osemenitev in oploditev
- Ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali (večina jih ima venec migetalk za usmerjanje hrane proti ustom in za razširjanje ličink).