Wikipedija

Zmago Jelinčič Plemeniti

slovenski politik

Zmago Jelinčič Plemeniti, slovenski politik, * 7. januar 1948, Maribor.

Zmago Jelinčič Plemeniti
Portret
Poslanec v Državnem zboru
Republike Slovenije
Na položaju
1992 – 2011
Na položaju
2018, – 2022
Predsednik Slovenske nacionalne stranke
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
17. marec 1991
Osebni podatki
Rojstvo7. januar 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (75 let)
Maribor
Politična strankaSNS
Alma materUniverza v Ljubljani
Poklicpolitik, baletnik, vohun

Je nekdanji poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednik Slovenske nacionalne Stranke.

ŽivljenjepisUredi

Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na poljanski gimnaziji, kasneje pa je začel študirati na Fakulteti za farmacijo ljubljanske univerze, a študija ni končal. Kot študent je bil baletni plesalec v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani. Univerzitetno izobrazbo magistra farmacije je pridobil leta 2009 na Univerzi v Skopju.[1] Nato je decembra 2011 magistriral na Akademiji za diplomacijo in varnost v Beogradu z nalogo Problematika razmejitev slovenskih ozemelj s sosednjo Hrvaško.[2]

Intenzivno zbira predvsem staro orožje, bankovce, vrednostne papirje in stare finančne dokumente. Kot numizmatik je v samozaložbi izdal sedem knjig – katalogov bankovcev. Izdal je tudi knjigo Kozmetika iz rastlin. Je športni pilot, 8 let je bil predsednik, sedaj je častni predsednik Letalske zveze Slovenije. Je zaprisežen sodni cenilec za področje numizmatike, grboslovja in faleristike.[navedi vir]

Iz prvega zakona z Berto Bojetu Boeta ima sina Klemna Jelinčiča Boeta. Z bivšo partnerko Polonco Dobrajc nima otrok. Z bivšo ženo Moniko Zupanc ima dve hčeri, Aleksandro Tiso in Aleksijo Iris.[navedi vir]

Politično delovanjeUredi

Leta 1989 se je vključil v politično dogajanje v Sloveniji; 17. marca 1991 je ustanovil Slovensko nacionalno stranko.

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

V Državni zbor RS je bil izvoljen tudi na vseh prihodnjih volitvah, večkrat pa je neuspešno kandidiral tudi na predsedniških. Na državnozborskih volitvah leta 2011 prvič po letu 1992 ni bil izvoljen in tudi njegova stranka ni več prišla v Državni zbor.

Povratek v parlamentUredi

Stranki in Jelinčiču je vnovičen preboj v Državni zbor uspel na državnozborskih volitvah leta 2018. V tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Kritike in kontroverzeUredi

Zaradi organiziranja kraje muzejskega orožja iz zbirk Narodnega muzeja je bil leta 1975 obsojen na zaporno kazen. V zaporu na Dobu je zaradi kraje slovenske dediščine odsedel tri leta in pol.[3] Istemu muzeju, predvsem numizmatičnemu kabinetu, ki ga je vodil Andrej Šemrov, je kasneje prodal za okoli 500.000 € predmetov, poroča Mladina, 24. februarja 2023, Vanja Pirc, Oddaljeni epilog, str. 61.

Med slovensko desetdnevno vojno leta 1991 je bil nekaj dni pripadnik paravojaške enote, nato so ga slovenski varnostni organi priprli.[3][4]

Leta 2003 je bilo na spletni strani udba.net med domnevnimi sodelavci Službe državne varnosti objavljeno tudi njegovo ime, pozneje v knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo pa tudi del njegovega osebnega dosjeja sodelavca; označen je bil kot »sodelavec v zvezi z izvorom sovražne dejavnosti«. 6. julija 1987 naj bi bil registriran kot sodelavec s psevdonimom Padalec. Njegovo obveščevalno delo je bilo usmerjeno predvsem v Združeno kraljestvo in na slovensko emigracijo. Navedb o sodelovanju s SDV ni Jelinčič nikoli zanikal, ampak se je odgovorom izmikal. Leta 2002 je med predsedniško kampanjo na vprašanje o sodelovanju odgovoril: »V Službi državne varnosti sem bil najboljši jugoslovanski agent in po meni so Angleži posneli vse James Bondove filme«.[5]

Domnevna pomoč pri poskusu umoraUredi

Leta 2002 je bil Jelinčič poleg Andreja Šiška in še ene osebe zaslišan na sodišču, saj naj bi slednjima pomagal pri poskusu umora. Slednja naj bi leta 1992 nastavila avtomobilsko bombo. Bomba naj bi bila sestavljena iz trilitrske jeklenke gasilnega aparata, napolnjene z eksplozivnimi sredstvi (TNT in amonijevim nitratom). Bomba naj bi bila nastavljena tako, da bi se sprožila, ko bi lastnik odprl vrata avtomobila. Lastnik avtomobila je opazil, da so vrata avtomobila priprta in da se v avtomobilu nahaja eksplozivna naprava, zato vrat ni odprl in je poklical policijo. Domnevna tarča atentata je Šiška poznala, z njim pa se je pred domnevnim poskusom umora sprla.[6]

Jelinčiču je sodišče očitalo ključno vlogo pri poskusu umora. Jelinčič naj bi domnevnima storilcema priskrbel materiale za izdelavo eksplozivne naprave (2,2 kg eksplozivnih sredstev, ohišje in detonatorje), podal navodila za izdelavo in uporabo eksplozivne naprave in kdo naj bo tarča domnevnega poskusa umora. Jelinčič naj bi enemu od obtožencev kasneje istega leta priskrbel še dodatna eksplozivna sredstva oz. naprave.[6]

Tožilec je Jelinčiču prav tako očital krajo več kosov strelnega orožja in eksplozivov iz stražarnice JLA leta 1991.[6]

Pirotehnik, ki je eksplozivno sredstvo obravnaval, je za sodišče povedal, da je bila naprava nastavljena tako, da do sprožitve detonatorja ne bi prišlo ob odprtju vrat, temveč zgolj, če bi vrvico nekdo potegnil z nogo, saj je bila nastavljena sprožilna vrvica predolga. Prav tako je pirotehnik navedel, da ni nujno, da bi ob sprožitvi detonatorja do detonacije eksplozivne naprave sploh prišlo, saj naprava ni bila izdelana pravilno. Detonator se namreč ni dotikal naboja sekundarnega eksploziva.[6]

Jelinčič je bil obtožb oproščen (za razliko od so-obsojencev, ki sta prejela zaporne kazni). Med tem ko sta so-obsojenca podstavljanje eksplozivne naprave sprva priznala, Jelinčičevega zagovora, v katerem je vpletenost zanikal, ni bilo mogoče zanesljivo ovreči.[7]

Prejem podkupnineUredi

Kot član Parlamentarne skupščine Sveta Evrope se je leta 2013 zapletel v škandal na glasovanju o poročilu glede človekovih pravic v Azerbajdžanu. V neodvisni reviziji je bil osumljen, da je v zameno za podkupnino s še 13 sostorilci pomagal zavrniti kritično poročilo. Ker se na obtožbe ni odzval, je leta 2018 prejel doživljenjsko prepoved delovanja v Svetu Evrope.[8]

Članstvo v organizacijahUredi

BibliografijaUredi

OpombeUredi

  1. ↑ "Uradna ugotovitev: kriv je princ Dipendra". Dnevnik. Pridobljeno 2022-04-09.
  2. ↑ Siol.net - Beograjski magister Zmago Jelinčič Plemeniti
  3. ↑ 3,0 3,1 "V središču sumljivih in provokativnih dogodkov", MMC RTC Slovenija, 9. oktober 2007
  4. ↑ Praznik, Brane (2000). Branilci domovine 1. del: Pripoved o teritorialcih v letu 1991. Ljubljana: Slovenska panorama. str. 121–129. COBISS 106040576. ISBN 961-6360-00-0.
  5. ↑ "Predsedniške volitve 2002". rtvslo.si. Pridobljeno 2017-12-28.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 "Bi naprava eksplodirala?". Dnevnik. Pridobljeno 2020-06-29.
  7. ↑ "Jelinčič po 15 letih dokončno oproščen poskusa umora". Dnevnik. Pridobljeno 2020-06-30.
  8. ↑ "Jelinčič zaradi korupcije do konca življenja izključen iz Sveta Evrope". Dnevnik. 2018-06-29. Pridobljeno 2018-06-29.
  9. ↑ "Order of Knights Templar". www.knighttemplar.net (v angleščina). Pridobljeno 2022-04-09.[mrtva povezava]
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 "Zavzemajo se za izključno laično državo". www.24ur.com. Pridobljeno 2022-04-09.
  11. ↑ "Académie Européenne de Philatélie". http://www.aephil.net (v nizozemščina). Pridobljeno 2022-04-09. {{cite web}}: Zunanja povezava v |website= (pomoč)

ViriUredi

  • Janez Pezelj (ur.): Državni zbor Republike Slovenije v 2. mandatnem obdobju (ISSN 1318-8577)
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zmago Jelinčič Plemeniti.
 

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zmago_Jelinčič_Plemeniti&oldid=5942640«