Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita

(Preusmerjeno s strani Smrt in pogreb Josipa Broza Tita)


Pogreb Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ, je bil 8. maja 1980, štiri dni po njegovi smrti 4. maja. Njegov pogreb je pritegnil številne svetovne politike. Glede na število prisotnih politikov in državljanov velja njegov pogreb za enega največjih pogrebov v zgodovini, saj se ga je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.

Pogreb maršala Tita
Pogreb maršala Tita
Grob maršala Tita

Tito je zbolel konec leta 1979 in je bil januarja 1980 sprejet v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so mu kmalu zaradi zamašenih žil amputirali levo nogo. Umrl je 4. maja 1980 zaradi gangrene, komaj tri dni pred njegovim 88 rojstnim dnem. Modri voz (uradno modri vlak) je dan po smrti njegovo truplo v krsti odpeljal v jugoslovansko prestolnico Beograd (danes glavno mesto Srbije), kjer je krsta vse do pogreba ležala v stavbi zveznega parlamenta.

Bolezen in smrtUredi

Do leta 1979 se je Titovo zdravstveno stanje močno poslabšalo zaradi sladkorne bolezni predvsem pa zaradi zamašitja žil na njegovi levi nogi. K poslabšanju njegovega zdravja je prispevalo še kajenje in veliko pitje alkohola.

3. januarja 1980 so Tita sprejeli v Univerzitetni klinični center v Ljubljani na preiskave krvnih žil na njegovi levi nogi. Dva dni pozneje so ga po angiografiji poslali v rezidenco na grad Brdo pri Kranju s priporočilom za nadaljnjo intenzivno zdravljenje. Angiografija je pokazala, da sta bili površinska stegnenična žila in žila Ahilove tetive na Titovi levi nogi zamašeni. Zdravniški svet je sestavil skupino z osmimi zdravniki med katerimi sta bila ameriški zdravnik Michael DeBakey ter sovjetski zdravnik Marat Knjazev.[1]

DeBakey in Knjazev sta privolila na obvod zamašene žile.[2] Prvo operacijo so opravili v noči iz 12. na 13. januar. Sprva se je zdelo, da je bila operacija uspešna, vendar je bilo v nadaljnjih urah ugotovljeno, da ni bila. Zaradi močne poškodbe žil, ki je povzročila prekinitev krvnega pretoka in pospešeno devitalizacijo leve noge so morali 20. januarja Titu amputirati levo nogo, da bi preprečili širjenje gangrene.[3] Ko je Tito ugotovil kaj ga čaka, se je čim bolj upiral operaciji. Na koncu se je po srečanju s svojima sinovoma Žarkom in Mišom dogovoril za amputacijo noge. Po drugi operaciji se je Titovo zdravstveno stanje začasno izboljšalo in začel je s rehabilitacijo. 28. januarja so ga z oddelka za kardiovaskularno kirurgijo premestili na oddelek za kardiologijo. V prvih dneh februarja 1980 se je njegovo zdravstveno stanje dovolj izboljšalo, da je lahko opravljal nekatere svoje redne predsedniške naloge. Aprila se je Titovo zdravstveno stanje znova poslabšalo.

V začetku januarja 1980 pa je postalo jasno, da je je Titovo življenje v smrtni nevarnosti in jugoslovansko politično vodstvo je v največji tajnosti začelo priprave na njegov pogreb. Titova želja je bila, da bi ga pokopali v Hiši cvetja na Dedinjuvem hribu, ki gleda na Beograd.  Moma Marković, direktorja Radiotelevizije Beograd, Dragoljub Stavrev, podpredsednik zvezne vlade, so naredil načrte za pripravo pogreba.

4. maja 1980 je 87- letni predsednik Josip Broz Tito zaradi gangrene ob 15:05 umrl na oddelku za kardiovaskularno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, le tri dni pred svojim 88. rojstnim dnevom. Umrl je v sedmem nadstropju v najmanjši sobi jugovzhodnega dela bolnišnice, ki jo danes zdravniki uporabljajo za kardiovaskularno operacijo.

PogrebUredi

 
Modri vlak (Plavi voz), ki je Titovo krsto pripeljal iz Ljubljane v Beograd.

5. maja je modri vlak zaradi slabega stanja Titovega trupla iz Ljubljane v Beograd pripeljal le prazno zaprto krsto. Pravo Titovo truplo so z vojaškim helikopterjem pripeljali v Beograd.

Titov pogreb je potekal 8. maja 1980. Dvakrat so ga pokopali, prvič je pogreb potekal pred kamerami in dostajanstveniki, drugič pa ponoči, zasebno. Njegovo krsto so pokopali v globok grob in jo na vrhu prekrili s cementom in 9-tonskim sarkofagom. Komunisti so se bali, da bi kdo ukradel truplo tako, kot tisto od Charlia Chaplina. Vendar so 9-tonski sarkofag postavili z žerjavom, da bi pogreb naredili neprivlačnega.

Tito je bil pokopan v beograjskem mavzoleju Hiša cvetja na Dedinju.[4]Tam stoji njegov betonski grob z napisom JOSIP BROZ - TITO 1892 - 1980. Obiskovalci so ugotovili, da grob ni vseboval rdeče zvezde ali katerega koli simbola povezanega s komunizmom, ki je bil del Titovega življenja. Zgodovinarji so navedli, da je Hiša Cvetja mogoče bolj znana, kot hiša v kateri se nahaja Titov grob, izbran po Titovi želji. Hiša cvetja skupaj z Muzejem Jugoslavije je od takrat postala turistična destinacija in znamenitost Beograda, ki ga je obiskalo milijone ljudi.

Državne delegacijeUredi

 
  Države - poslale državne delegacije.
  Države - poslale delegacije strank in organizacij.
  Države - niso poslale državnih delegacij

Delegacije strank in organizacijUredi

Viri in skliciUredi

  1. "Specialist consults on Tito". Lodi News. January 7, 1980.
  2. "Tito surgery succesuful". Beaver County Times. January 14, 1980.
  3. "8 DOCTORS SAY TITO IS IN GOOD CONDITION; First Official Report on Response to Surgery Strengthens Hope He Will Return to Duties 'Within Limits of Normal' Control Would Likely Continue Concentration on Foreign Affairs". New York Times. January 22, 1980.
  4. Ridley, Jasper (1996). Tito: A Biography. Constable. str. 19. ISBN 0-09-475610-4.

Zunanje povezaveUredi