Univerzitetni klinični center Ljubljana

bolnišnični center v Ljubljani

Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.[1]

Z 8359 zaposlenimi – od tega 1410 (17 %) zdravniki in zobozdravniki ter 3933 (47 %) medicinskimi sestrami – in 2138 bolniškimi posteljami je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in ena največjih v Srednji Evropi. Pri izobraževalno-raziskovalno dejavnosti sodeluje predvsem z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani.

Univerzitetni klinični center Ljubljana je kot »Klinični center Ljubljana« leta 1992 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.[2]

Generalni direktor UKC je travmatolog Marko Jug, ki je mesto prevzel 12. septembra 2022 kot vršilec dolžnosti po razrešitvi Jožeta Golobiča. Ta je odstopil po pozivu ministrstva za zdravje, ki je njegovo vodenje ocenilo kot »izpod kritike« zaradi finančne izgube zavoda, številnih zamujenih rokov prenove in podaljševanja čakalnih dob.[3] Jug je bil nato februarja 2023 imenovan kot novi direktor.[4][5] Za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja je bil marca 2023 imenovan Gregor Norčič, ki je nasledil dolgoletno strokovno direktorico, nefrologinjo Jadranko Buturović Ponikvar, po njenem odstopu iz neznanih razlogov.[6][7]

Predhodniki uredi

  • 1786: 19. junij, v Ljubljani na Ajdovščini ustanovljena prva civilna splošna bolnišnica za mesto in deželo.
  • 1874: Na kirurškem oddleku izvedejo prvo operacijo v etrovi inhalacijski anasteziji.
  • 1889: Na Streliški ulici zgradijo novo bolnišnico za otroke.
  • 1895: Nova deželna splošna bolnišnica na Zaloški cesti začne sprejemati bolnike.
  • 1919: V Ljubljani se začne študij na (še nepopolni) medicinski fakulteti.
  • 1940: Konča se gradnja Šlajmarjevega doma na Zaloški cesti, ki občutno poveča število postelj.
  • 1946: V prostorih nekdanje Gospodinjske šole v Šiški urejena bolnišnica dr. Petra Držaja.

Poimenovanja ljubljanske bolnišnice skozi čas uredi

  • 1786: Civilna bolnica
  • 1850-1918: Deželna civilna bolnica
  • 1918-1931: Splošna bolnica v Ljubljani
  • 1931-1941: Obča državna bolnica v Ljubljani
  • 1941-1945: Splošna bolnica v Ljubljani
  • 1945-1953: Medicinska fakulteta - Klinične bolnice v Ljubljani
  • 1953-1973: Klinične bolnice v Ljubljani
  • 1973-1981: Klinični center Ljubljana
  • 1982-1992: Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • 1993-2006: Klinični center Ljubljana
  • 2006: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Pomembni dogodki uredi

 
Na gradbišču kliničnega centra leta 1966
 
Delo na Infekcijski kliniki v času COVID-19, marec 2020
  • 1966: 30. junij, Skupščina SRS Slovenija je sprejela Zakon o nadaljnji izgradnji kliničnega centra v Ljubljani in za ta namen zagotovila 191 milijonov dinarjev (revalorizirano po preračunu SURS 170 milijonov evrov leta 2020)
  • 1966: 13. julij, začela se je gradnja centralne stavbe.
  • 1966: 1. september, letalska nesreča pri Brniku, na kraju nesreče je umrlo 80 ljudi, pet ob prevozu v bolnišnico in pet po sprejemu, poškodovani so bili oskrbljeni v Kliničnih bolnicah Ljubljana
  • 1973: Klinične bolnice so se konceptualno reorganizirale in preimenovale v Klinični center Ljubljana.[8]
  • 1975: 29. november, slovesna otvoritev kliničnega centra.
  • 1980: 4. maj, ob 15.05 v KC je za posledicami gangrene umrl dolgoletni predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito.
  • 1991: V času osamosvojitvene vojne med 27. junijem in 9. julijem so v bolnišnici oskrbeli 108 poškodb, ki so bile posledica vojnih razmer, med njimi 45 strelnih poškodb.[9]
  • 1996: Preoblikovanje javnega zavoda Klinični center Ljubljana in sprejem novega statuta.
  • 2006: Zavod se je preimenoval v Univerzitetni Klinični Center Ljubljana, kar poudarja njegovo vlogo izobraževanja.
  • 2007: Odprti so bili Nevrološka klinika urgenca Diagnostično-terapevtske službe in heliport na strehi stavbe; prenovljena je bila Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
  • 2009: Odprta je bila nova Pediatrična klinika.
  • 2010: Prva operacija, pri kateri je asistiral robot, na oddelku za kardiovaskularno kirurgijo.
  • 2010: 27. november: Prometna nesreča na avtocesti pri Višnji gori, Reševalci so v ljubljanski Klinični center prepeljali  21 poškodovancev, dva sta zdravniško pomoč poiskala sama.[10]
  • 2012: 23. avgust, Na območju Iga je okoli osme ure zjutraj strmoglavil balon z 32 osebami. Od 21 poškodovancev so jih morali 10 oživljati. Večino poškodovanih so oskrbeli v UKC Ljubljana, pet so jih prepeljali v bolnišnico Novo mesto, dva v UKC Maribor, po enega pa v celjsko in jeseniško bolnišnico.
  • 2016: Odkritje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.[11]
  • 2018: Rekonstrukcija nosu na podlaktu z uporabo 3D-modela.[12]
  • 2018: Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril.[13]
  • 2018: Prvi slušni vsadek v možgansko deblo.[14]
  • 2019: Prva operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc.[15]
  • 2020: Soočanje z epidemijo COVID-19
  • 2020: Inovativna metoda pristopa za angiografijo koronarnih žil in menjavo aortne zaklopke preko ascendentne (navzgornje) aorte.[16]
  • 2020: Prva presaditev pljuč pri otrocih s hkratnim potekom presaditve srca pri drugem otroku [17]
  • 2022: Odkritje gena za dilatativno kardiomiopatijo, težko bolezen srčne mišice, in gen, povezan s hudimi razvojnimi nepravilnostmi živčnega sistema pri otrocih[18]

Dostop uredi

Večina stavb UKC se nahaja ob ljubljanski Zaloški cesti. Mimo po njej obratujejo naslednje linije javnega mestnega avtobusnega prometa št. (postajališče Klinični center): 2, 9, 11, 11B, 20, 20Z in 25.

Organizacija uredi

Seznam generalnih direktorjev uredi

Ime Mandat
Začetek Konec
Marko Jug 2. 2. 2023
Marko Jug, v. d. 12. 9. 2022 2. 2. 2023
Jože Golobič 3. 12. 2021 11. 9. 2022
Jože Golobič, v. d 24. 2. 2021 2. 12. 2022
Janez Poklukar 1. 8. 2019 23. 2. 2021
Teodor Žepič, v. d. 2. 4. 2019 31. 7. 2019
Aleš Šabeder 20. 2. 2018 27. 3. 2019
Aleš Šabeder, v. d. 1. 1. 2018 19. 2. 2018
Andraž Kopač 10. 5. 2016 31. 12. 2017
Brigita Čokl, v. d. 10. 12. 2015 9. 5. 2016
Andrej Baričič, v. d. 11. 8. 2015 9. 12. 2015
Simon Vrhunec, v. d. 11. 8. 2013 10. 8. 2015
Simon Vrhunec 11. 8. 2009 10. 8. 2013
Darinka Miklavčič 10. 8. 2005 10. 8. 2009
Franc Hočevar, v. d. 25. 3. 2005 9. 8. 2005
Franc Hočevar 1. 3. 2004 24. 3. 2005
Sergej Hojker 16. 10. 2003 29. 2. 2004
Primož Rode, v. d. 26. 9. 2003 15. 10. 2003
Primož Rode 1. 8. 1991 25. 9. 2003
Andreja Kocjančič, v. d. 25. 6. 1991 31. 7. 1991
Igor Križman 1.1.1987 24. 6. 1991
Franc Šifkovič, v. d. 1.9.1986 30. 9. 1986
Franc Šifkovič 1. 9. 1978 31. 8. 1986
Zdravko Krvina 31.7.1974 31. 8. 1978
Zdravko Krvina, v. d. 1. 3. 1974 30. 7. 1974
Janez Zemljarič 15. 6. 1968 31. 12. 1973

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Uradna spletna stran https://www.kclj.si/
  2. »Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012«. Pridobljeno 4. septembra 2020.
  3. »Golobič bi moral odstopiti«. N1. Pridobljeno 23. avgusta 2022.
  4. »Marko Jug novi generalni direktor UKC Ljubljana«. Slovenska tiskovna agencija. 25. januar 2023.
  5. »Vlada dala soglasje k imenovanju novega generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana«. MMC RTV Slovenija. 2. februar 2023.
  6. »Vodstvo in uprava UKCL - UKC Ljubljana«. www.kclj.si. Pridobljeno 19. septembra 2021.
  7. »Odstopila strokovna direktorica UKC«. Delo.si. 16. marec 2023.
  8. Uhan, Lucija (2016). Interno komuniciranje v UKC Ljubljana (PDF). Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. str. 45.
  9. »Kirurška oskrba poškodovanih v spopadu v Trzinu in poškodovancev, oskrbljenih v UKC Ljubljana med junijsko vojno«.[mrtva povezava]
  10. »Na "dolenjki" zaradi prevelike hitrosti ugasnila tri življenja«.
  11. »Virus Zika: Odkritje slovenskih znanstvenikov odmeva po svetu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  12. »Izjemen dosežek slovenskih kirurgov: po rekonstrukciji na podlakti nos prenesli na obraz«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  13. »Prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril v UKC-ju Ljubljana«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  14. Zupanič, Milena (17. november 2018). »FOTO:Italijanski deklici slovenska kirurga povrnila sluh«. www.delo.si. Pridobljeno 10. marca 2020.
  15. »UKC Ljubljana: Operacija tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih vretenc«. Dnevnik. Pridobljeno 10. marca 2020.
  16. »Bolnika operirali na inovativen način, ki še ni bil opisan v strokovni literaturi«. 24ur.com. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
  17. »V UKC Ljubljana prva presaditev pljuč pri otroku«. Pridobljeno 4. septembra 2020.
  18. »Velik uspeh v UKC Ljubljana: odkrili gena za človeške bolezni«. N1. 20. september 2022. Pridobljeno 22. septembra 2022.

Zunanje povezave uredi