Kim Il-sung

Kim Il-sung (korejsko 김일성, Kim Il Sŏng), severnokorejski politik, diktator in vrhovni vodja Severne Koreje, * 15. april 1912, Mangjongde, † 8. julij 1994, Pjongjang, Severna Koreja.

Kim Il-sung
김일성
Uradni portret (posmrtni, izdan 1994)
Uradni portret (posmrtni, izdan 1994)
Večni predsednik repiblike (naziv)
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
8. julij 1994
1. vrhovni voditelj Severne Koreje
Na položaju
9. september 1948 – 8. julij 1994
NaslednikKim Džong-il
Rojstvo김성주
15. april 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…] ali 15. april 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[4]
Pjongjang, Koreja pod japonsko oblastjo[d]
Smrt8. julij 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
Pjongjang
Poklicpolitik, pisatelj, partizan
PodpisKim Il Sung Signature.svg

Bil je ustanovitelj Severne Koreje, ki ji je vladal od ustanovitve države leta 1948 do svoje smrti leta 1994. Bil je premier od leta 1948 do 1972 in predsednik od 1972 do 1994. Bil je tudi vodja delavske stranke Koreje (WPK) od leta 1949 do 1994 (z naslovom predsednika od 1949 do 1966 in kot generalnega sekretarja po letu 1966). Ko je prišel na oblast po koncu japonske vladavine leta 1945, je leta 1950 odobril invazijo na Južno Korejo in sprožil posredovanje Združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike v obrambo Južne Koreje. Po vojaškem zastoju v korejski vojni je bilo 27. julija 1953 podpisano premirje. Bil je tretji najdaljši nekdanjski voditelj države/vlade v 20. stoletju, ki je bil na položaju več kot 45 let.

Pod njegovim vodstvom je bila Severna Koreja ustanovljena kot komunistična država z javno in načrtovano ekonomijo. S Sovjetsko zvezo je imel tesne politične in gospodarske odnose. V poznih petdesetih ter v šestdesetih in sedemdesetih letih je Severna Koreja uživala višji življenjski standard kot Južna, ki je trpela zaradi političnega kaosa in gospodarskih kriz. Položaj se je obrnil v osemdesetih letih, ko je na novo stabilna Južna Koreja postala gospodarska sila, ki so jo spodbujale japonske in ameriške naložbe, vojaška pomoč in notranji gospodarski razvoj, medtem ko je Severna Koreja v istem obdobju stagnirala in nato upadala. Med Severno Korejo in Sovjetsko zvezo so se pojavile razlike, med njimi je bila glavna filozofija Kima Il-sunga, ki se je osredotočala na korejski nacionalizem, samozavest in socializem. Kljub temu je država prejemala sredstva, subvencije in pomoč iz ZSSR in vzhodne države do razpada ZSSR leta 1991. Posledična izguba gospodarske pomoči je negativno vplivala na severno gospodarstvo, kar je leta 1994 povzročilo široko lakoto. Koreja je ostala kritična tudi do prisotnosti obrambnih sil Združenih držav v regiji, za katero je menila, da je imperialistična, saj je leta 1968 zasegla ameriško ladjo USS Pueblo, ki je bila del kampanje infiltracije in subverzije za ponovno združitev polotoka pod oblastjo Severne Koreje. Kim je na oblasti ostal v času šestih južnokorejskih predsednikov, desetih ameriških predsednikov in vladanja britanskih monarhov Georgea VI in kasneje njegove hčere Elizabete II. Kim, znan kot veliki vodja (Suryong), je vzpostavil kult osebnosti, ki prevladuje v notranji politiki Severne Koreje.

Na 6. kongresu WPK leta 1980 je bil njegov najstarejši sin Kim Džong-il izvoljen za člana predsedstva in izbran za njegovega naslednika. Rojstni dan Kima Il-sunga je v Severni Koreji državni praznik, imenovan "dan sonca". Leta 1998, 4 leta po njegovi smrti, je bil Kim Il-sung razglašen za "večnega predsednika republike". Njegov komunistični režim je bil pripisan za enega najbolj groznih režimov, ki jih je svet kadarkoli videl.

SkliciUredi