Velika nagrada Tunisa 1932

Velika nagrada Tunisa 1932 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1932. Odvijala se je 3. aprila 1932 na cestnem dirkališču v tunizijskem mestu Kartagina. Pred 50.000 gledalci je zmagal Achille Varzi, ki je s tem ubranil zmago z lanske dirke, drugo mesto je osvojil Marcel Lehoux, oba z dirkalnikoma Bugatti T51, tretje mesto pa je osvojil Philippe Etancelin z dirkalnikom Alfa Romeo Monza.

  Velika nagrada Tunisa 1932

Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1932.
Datum	3. april 1932
Urad. ime	IV Grand Prix de Tunise
Lokacija	Kartagina, Tunizija
Dirkališče	Cestno dirkališče, 12,714 km
Razdalja	37 krogov, 470,4 km
Gledalci	50.000
Vreme	Sončno
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Marcel Lehoux	Bugatti
Štartno vrsto je določil žreb
Najhitrejši krog
Dirkač	Louis Chiron	Bugatti
Čas	5:03
Stopničke
Prvi	Achille Varzi	Bugatti
Drugi	Marcel Lehoux	Bugatti
Tretji	Philippe Etancelin	Alfa Romeo

Poročilo

Štart dirke

Zmagovalec Achille Varzi

Achille Varzi v boksih

Pred dirko

V zadnjih letih si je dirka pridobila status prve pomembnejše dirke sezone. Organizatorji dirke so zaradi decembrskega hurikana, ki je uničil tribune in bokse, razmišljali tudi o odpovedi dirke, toda z dodatnimi 100.000 franki so uspeli pravočasno popraviti ključne objekte. Dirka je potekala istočasno za dirkalnike tipa Voiturette in Grand Prix. Skupna nagrada je bila 125.000 frankov, za zmagovalca razreda Grand Prix je bilo predvidenih 40.000 frankov, za drugouvrščenega 25.000 frankov med tem, ko je bilo za zmagovalca razreda Voiturette predvidenih 12.000 frankov, za drugouvrščenega pa 8.000 frankov. Za štart je dobil vsak dirkač 1.500 frankov.

Na dirko se je prijavilo štiriindvajset mednarodno uveljavljenih dirkačev. Tovarniško moštvo Maseratija je na dirko poslalo dva dirkalnika Maserati 8C-2800 za Luigija Fagiolija in Renéja Dreyfusa. To je bil izboljšan dirkalnik Maserati 26M z močnejšim 2,8 litrskim motorjem. Z dirkalnikom 26M je nastopal Jean de Maleplane kot privatnik. Clemente Biondetti je nastopal s svojim dirkalnikom MB-Speciale, šasijo dirkalnika Bugatti T35 s 2,5 litrskom motorjem Maserat 2519. Alfa Romeo se dirke ni udeležila s tovarniškim moštvo, se je pa dirke udeležilo moštvo Scuderia Ferrari z dirkalnikom Alfa Romeo Monza za Eugeniem Sieno. Z drugim tovrsnim dirkalnikom, le da je bil obarvan modro, je nastopal Philippe Etancelin kot privatnik. Ob šestih dirkalnikih obeh italijanskih konstruktorjev, je bilo na dirki tudi osem Bugattijev. Tovarniško moštvo Bugattija se dirke uradno sicer ni udeležilo, toda oba tovarniška dirkača, Achille Varzi in Louis Chiron, sta na dirki nastopala z izboljšanima dirkalnikoma Bugatti T51 z 2,3 litrskim motorjem. Marcel Lehoux je nastopal z močnejšim dirkalnikom Bugatti T54 z 5,0 litrskim motorjem, kot tudi Jean-Pierre Wimille in Heinrich-Joachim von Morgen. S še dvema dirkalnika T51 sta nastopala Stanisłas Czaykowski in Jean Gaupillat, z dirkalnikom T35B pa Charlie Jellen. Na dirko razreda Voiturette se je prijavilo deset dirkačev, večinoma z Bugattiji.

Po prostih treningih sta za favorita za zmago veljala Varzi in Chiron, saj se je izboljšan dirkalnik T51 izkazal za precej hitrejšega od lanskih dirkalnikov T51. Varzi je zanikal, da bi njegov dirkalnik kakorkoli izboljšan, glede na lanskega. Wimille in von Morgen sta imela na treningih veliko težav z zanesljivostjo dirkalnikov T54. Dirke se kljub prijavi niso udeležili Clemente Biondetti, Charlie Jellen in Jean d'Hiercourt.

Dirka

Na dan dirke je dvesto oboroženih kolonialnih vojakov skrbelo za red, zbralo se je okoli 50.000 gledalcev. Štart dirke je bil ob eni uri popoldne, štartno vrsto je določil žreb, dirkači razreda Voiturette so štartali za dirkači razreda Grand Prix.

Na štartu je povedel Varzi, ki je štartal iz tretje štartne vrste. V drugem delu prvega kroga pa ga je za vodstvo prehitel Lehoux, toda Varzi ga je po krajšem dvoboju že kmalu uspel prehiteti nazaj. Chiron se je prebil na drugo mesto, sledili so jim Fagioli, Dreyfus, Lehoux in von Morgen. Po petih krogih je še vedno vodil Varzi pred Chironom, ki pa je zaradi dolgega postanka v boksih zaradi težav z vžigom izgubil vse možnosti za zmago. S tem se je na drugo mesto prebil Fagioli, von Morgen pa je v osem krogu opravil postanek v boksih za menjavo pnevmatik, kajti zaradi blokiranja zavor v enem od ovinkov je poškodoval obe levi pnevmatiki. Po desetem krogu je vodil še vedno Varzi, sledili so mu Fagioli, Dreyfus, Lehoux, Etancelin in Siena, von Morgen pa je odstopil zaradi okvare zavor. Dirkalniki T54 so imeli enake zavore kot lažji dirkalniki T51, zato so imeli vsi dirkači s težjim in močnejšim dirkalnikom T54 težave z zavorami. Po koncu petnajstega kroga je vodil Varzi, Fagioli, ki se mu je v zadnjih krogih nekoliko približal, je moral odstopiti zaradi okvare motorja, Dreyfus pa je bil na postanku v boksih za menjavo svečk. S tem se je na drugo mesto ponovno prebil Lehoux, Wimille pa je iz šestega mesta odstopil zaradi pregrevanja motorja in težav z zavorami.

Za Varzijem in Lehouxom je že nekaj več zaostajal Etancelin, toda uspel se je približati drugouvrščenem dirkaču. Lehoux je opravil postanek za gorivo v le petindvajsetih sekundah, Chiron pa je s postanki v boksih izgubil deset minut, a se je proti koncu dirke vseeno približal vodilni skupini, postavil je tudi najhitrejši krog dirke s časom 5:05. Varzi je s prednostjo skoraj treh minut zmagal, Lehoux je kljub težavam z zavorami uspel zadržati durgo mesto, še minuto pa je zaostal Etancelin. Ostale dirkače je Varzi vsaj enkrat prehitel za krog. Četrti je bil Siena, peti Czaykowski, šesti Chiron, sedmi Dreyfus, osmi de Maleplane in deveti Louis Joly, ki je bil zmagovalec razreda Voiturette.

Rezultati

Dirka

Dirkači razreda Voiturette so označeni s poševnim tiskom.

Poz	Št	Dirkač	Moštvo	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.
1	18	Achille Varzi	Privatnik	Bugatti T51	37	3:14:18	9
2	2	Marcel Lehoux	Privatnik	Bugatti T51	37	3:17:14	1
3	10	Philippe Etancelin	Privatnik	Alfa Romeo Monza	37	3:18:25	5
4	16	Eugenio Siena	Scuderia Ferrari	Alfa Romeo Monza	37	3:19:58	8
5	12	Stanisłas Czaykowski	Privatnik	Bugatti T51	37	3:21:18	6
6	22	Louis Chiron	Privatnik	Bugatti T51	37	3:24:42	3
7	8	René Dreyfus	Officine A. Maserati	Maserati 8C-2800	37	3:27:49	4
8	14	Jean de Maleplane	Privatnik	Maserati 26M	37	3:32:55	7
9	44	Louis Joly	Privatnik	Maserati 26	37	3:34:32	19
10	38	Pierre Veyron	Privatnik	Maserati 26	37	3:37:15	17
11	30	Luigi Castelbarco	Privatnik	Bugatti T51A	37	3:38:56	15
12	48	José Scaron	Privatnik	Amilcar MCO	37	3:45:10	21
13	36	Anne Rose-Itier	Privatnica	Bugatti T37A	35	3:47:27	16
14	46	Marguerite Mareuse	Privatnica	Bugatti T37A	34	3:50:12	20
Ods	32	Rudolf Eberhardt	Privatnik	Bugatti T37A	27	Zavore	13
Ods	6	Luigi Fagioli	Officine A. Maserati	Maserati 8C-2800	15	Motor	3
Ods	40	Claude Ozannat	Privatnik	Bugatti T37A	15		18
Ods	4	Jean-Pierre Wimille	Privatnik	Bugatti T54	15	Pritisk olja	2
Ods	20	Heinrich-Joachim von Morgen	Privatnik	Bugatti T54	11	Zavore	10
Ods	34	Jean Gallay	Privatnik	Bugatti T37A	11	Pregrevanje	14
Ods	24	Jean Gaupillat	Privatnik	Bugatti T51			12
DNA	26	Charlie Jellen	Privatnik	Bugatti T35B
DNA	28	Clemente Biondetti	Privatnik	MB-Speciale
DNA	42	Jean d'Hiercourt	Privatnik	Maserati 26C

Viri

• Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »IV Grand Prix de Tunisie«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 24. marca 2008.
• Galpin, Darren. »IV Grand Prix de Tunisie«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2018. Pridobljeno 24. marca 2008.