Antibes
Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju. Mesto ima okoli 75.000 prebivalcev.
Antibes | |
---|---|
43°34′48″N 7°7′23″E / 43.58000°N 7.12306°EKoordinati: 43°34′48″N 7°7′23″E / 43.58000°N 7.12306°E | |
Država | Francija |
Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
Departma | Alpes-Maritimes |
Okrožje | Grasse |
Kanton | Antibes-Biot Antibes-Center + Vallauris-Antibes-Zahod |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Sophia Antipolis |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Jean Leonetti |
Površina 1 | 26,48 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2020)[1] | 74.709 |
• Gostota | 2.800 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 06004 /06600 |
Nadmorska višina | 0–163 m (povp. 9 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija uredi
Antibes leži na Azurni obali med Cannesom in Nico, na vzhodni strani polotoka Garoupe. Sestavljen je iz več četrti, od katerih pomembnejše so poleg samega središča še Cap d'Antibes, Juan-les-Pins, La Croix Rouge, La Fontonne, Les Semboules, Saint-Jean, Saint-Maymes, Nova Antipolis in Super Antibes.
Na ozemlju občine se v Sredozemsko morje izliva 21 km dolga priobalna rečica Brague.
Administracija uredi
Antibes je sedež dveh kantonov:
- Kanton Antibes-Biot (del občine Antibes, občina Biot: 38.494 prebivalcev),
- Kanton Antibes-Center (del občine Antibes: 28.943 prebivalca).
Del ozemlja občine se nahaja v kantonu Vallauris-Antibes-Zahod s sedežem v Vallaurisu. Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Grasse.
Zgodovina uredi
Ozemlje Antibesa so v starem veku naseljevala ligurska plemena. Starogrški Antipolis je bil ustanovljen kot kolonija Massalije v 6. stoletju pred našim štetjem nasproti mestu Nikeji, omenjen v Strabonovi Geografiji.
V rimskem času se je preimenoval v Civitas Antipolitana, leta 43 pred našim štetjem izgubil status svobodnega Marseillskega mesta in pripadel rimski provinci Galiji Narbonensis.
V 17. stoletju je mesto dobilo obzidje s trdnjavami, zgrajeno pod Vaubanom, večinoma porušeno v 60. letih 19. stoletja.
Zanimivosti uredi
- nekdanja katedrala Notre-Dame de la Garoupe, danes v njej poteka od januarja do marca Festival d'Art Sacré,
- župnijska cerkev s kapelo sv. Duha in Grimaldijevim stolpom, zgrajena v 12. stoletju na mestu nekdanje starokrščanske cerkve,
- grad Grimaldijev, danes Muzej Picasso, iz 15. in 16. stoletja,
- trdnjava Fort carré,
- svetilnik Garoupe.
Pobratena mesta uredi
- Ålborg (Jutland, Danska),
- Desenzano del Garda (Lombardija, Italija),
- Eilat (Izrael),
- Kinsale (Munster, Irska),
- Newport Beach (Kalifornija, ZDA),
- Olimpija (Grčija),
- Schwäbisch Gmünd (Baden-Württemberg, Nemčija).
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.