Romb
Dva romba
Družina bipiramida
Vrsta štirikotnik
Stranice in oglišča 4, 4
Grupa simetrije D2 (*2)
Dualni mnogokotnik pravokotnik
Značilnosti konveksni, izotoksalni

Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami. Če je kakšen kot v enakostranem štirikotniku pravi, potem so vsi njegovi koti pravi, in takšen štirikotnik je kvadrat, kjer so tudi stranice pravokotne med seboj. V vsakem rombu sta nasprotni stranici vzporedni. Romb je tako poseben primer paralelograma. Romb je paralelogramu to kar je kvadrat pravokotniku. Romb je tudi poseben primer deltoida, štirikotnika z dvema paroma enakih sosednjih stranic. Nasprotni stranici deltoida nista vzporedni dokler deltoid ni tudi romb. Romb je poseben primer romboida, paralelograma z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma.

Romb

Splošne značilnosti uredi

Romb v ravnini ima pet prostostnih stopenj: eno za obliko, eno za velikost, eno za usmerjenost in dve za lego.

Diagonali v rombu sta druga na drugo pravokotni. Paralelogram je romb, če sta diagonali med seboj pravokotni. S povezavo srednjih točk stranic lahko tvorimo pravokotnik.

Naj so A, B, C in D oglišča romba, označena levosučno. Če je   vektor iz A v B, velja:

 
 

Zadnja enakost izhaja iz vzporednosti CD in AB. Notranji produkt je:

 
 
 

ker sta normi AB in BC enaki, in ker je notranji produkt bilinearen in simetričen. Notranji produkt diagonal je enak nič, če sta le pravokotni.

  • romb ima dve diagonali.
  • diagonali romba sta razpolovnici kotov  ,   itd.
  • vsota kvadratov diagonal je enaka kvadratu stranic, pomnoženemu s 4:
 
 
 
 

Obseg uredi

Obseg je skupna dolžina vseh stranic:

 

Ploščina uredi

Ploščina romba je enaka polovici produkta dolžin njegovih diagonal:

 

Ker je romb tudi paralelogram s štirimi enakimi stranicami, je ploščina enaka dolžini stranice, pomnoženi z višino na to stranico:

 
 

kjer je α kot med dvema stranicama v realnem intrervalu (0,π),  .

Ploščina romba je enaka tudi produktu polobsega in polmera včrtane krožnice:

 

Izvor besede uredi

Beseda romb izhaja iz grščine za nekaj kar se vrti. Evklid je rabil besedo starogrško ῥόμβος: rómbos - tamburin. Tedaj je moralo biti to glasbilo verjetno romboidne oblike in ne krožne, kot je danes. Njegovi prevajalci menijo, da je beseda izvedena iz grške starogrško ρέμβω: rémbo - vrteti se v krogu. Arhimed je rabil izraz »trdni romb« za dva stožca z isto osnovno ploskvijo. Prva sta besedo »romb« uporabila Heron in Papos Aleksandrijski.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Weisstein, Eric Wolfgang. »Rhombus«. MathWorld.