Gornji Grad

naselje v Sloveniji
(Preusmerjeno s strani Gornji grad)

Gornji Grad (O tem zvoku izgovorjava ) je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.

Gornji Grad
Gornji Grad.jpg
Gornji Grad se nahaja v Slovenija
Gornji Grad
Gornji Grad
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaGornji Grad
Površina
 • Skupno10,9 km2
Nadm. višina
431,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.016
 • Gostota93 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Gornji Grad - Trško jedro
LegaObčina Gornji Grad
RKD št.4448 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP18. julij 1987

OpisUredi

Večje gručasto središčno naselje z zaselki leži v zgornjem predelu Zadrečke doline med planoto Menina na jugu in Rogačevo skupino na severu. V naselju se stekata potok Šokatnica in reka Dreta. Od Ljubljane je po cesti preko prelaza Črnivec oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje.

Nekdaj je bil Gornji Grad pomemben letoviški kraj, s prenočišči pri zasebnikih. Ob glavni cesti je v središču več gostiln. V zadnjem času v okolici deluje več turističnih kmetij. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski praznik. Industrijo v naselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva Smreka.

ZgodovinaUredi

Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega samostana Gornji Grad, ki je leta 1461 prešel pod ljubljansko nadškofijo in postal rezidenca ljubljanskih škofov. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg Rore. Gornji Grad je 5. avgusta 1928 dobil status mesta, ki pa v skladu z veljavno zakonodajo to več ni[3]. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren.[4]

Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v 12. stoletju nastalega benediktinskega samostana. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov. Znamenitost kraja je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757–1763.

Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. Turiste prav tako privlači etnološki muzej Štekl z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je zgornjesavinjski želodec.[5]

Znane osebnosti, povezane z Gornjim GradomUredi

ZanimivostiUredi

V Gornjem Gradu je živel in leta 1930 umrl šolnik, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek, leta 1893 ustanovitelj savinjske podružnice SPD, ki ima velike zasluge za to, da smo Slovenci v neizprosnem boju iz rok Nemcev oteli Savinjske Alpe.[6]

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4448". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen), sklepa DZ ([1]) in [2]
  4. Belec, Borut (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 36607233.
  5. Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007
  6. Dobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, str.126, Ljubljana, 1980

ViriUredi

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Zunanje povezaveUredi