Melinci

naselje v Sloveniji

Melinci so naselje v Občini Beltinci.

Melinci
Kapela v Melincih.jpg
Melinci se nahaja v Slovenija
Melinci
Melinci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°34′21.26″N 16°14′17.75″E / 46.5725722°N 16.2382639°E / 46.5725722; 16.2382639Koordinati: 46°34′21.26″N 16°14′17.75″E / 46.5725722°N 16.2382639°E / 46.5725722; 16.2382639
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaBeltinci
Površina
 • Skupno6,78 km2
Nadm. višina
175,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno741
 • Gostota110 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

V naselju je približno 200 hiš. V Melincih je majhna kapelica, ki je posvečena Mariji Snežni. V kapelici imajo tudi skozi leto maše (ob večjih praznikih ali "proščenju", ki je na prvo nedeljo v prvem tednu avgusta) Šolarji morajo hoditi v OŠ Beltinci, le učenci mlajših razredov hodijo v šolo na Melincih.

Izvor krajevnega imenaUredi

Sodeč po starih zapiskih, se je prvotno krajevno ime glasilo glasilo Hmeljnica in je izpeljano iz rastline hmelj, ter šele drugotno prilagojeno okoliškim krajevnim imenom na -inci iz osebnega imena. V starih listinah se kraj omenja leta 1322 kot Hmelnice, Hmeliniche, 1379 Hmelinica; od tod morda tudi priimek Melinc.[2] V prvem pisnem dokumentu se vas imenuje Hmelnice(1322), nato Hmeliniche(1322/1335), pozneje Hmelinica(1379), Nova vas (1381), Villa Wufalu(1289), Melinche(1481) in po letu 1898 Muramelence.

Ciglarski dneviUredi

Turistično društvo Brod Melinci, ki deluje v vasi vsako leto prireja Ciglarske dneve. V teh dneh (prvi vikend v juliju) prikažejo izdelovanje opeke na starodaven način, katero je bil najbolj razširjeno prav ob reki Muri,zraven pa vam ponudijo murske ribe in popečen kruh. Iz blata, ki ga pridobijo na poljih, zmesijo dovolj kompaktno zmes,s pomočjo modelov oblikujejo cigel (opeko), ter ga nato zložijo v oslico ter zakurijo. S tem se opeka suši. Posušeno opeko porabijo za gradnjo objektov.

SkliciUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezaveUredi