Alfa Andromede

(Preusmerjeno s strani Alferac)

Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac[12][13] je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede. Ker se nahaja takoj na severovzhodu ozvezdja Pegaza, je ta zvezda tudi zgornja leva zvezda asterizma Veliki Pegazov kvadrat.

α Andromede
Alpheratz.gif
Alfa Andromede
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0 (ICRS)      Enakonočje J2000.0
Ozvezdje Andromeda
Rektascenzija 00h 08m 23,25988s[1]
Deklinacija +29° 05′ 25,5520″[1]
Navidezni sij (V) 2,06 (2,22 + 4,21)[2]
Značilnosti
U−B Barvni indeks −0,46[3]
B−V Barvni indeks −0,11[3]
R−I Barvni indeks −0,10[3]
Primarna
Spektralni razred B8IVpMnHg[4]
Sekundarna
Spektralni razred A3V[4]
Astrometrija
Primarna
Radialna hitrost (Rv)−10,6 ± 0,3[5] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: 135,68[6] mas/l
Dec.: −162,95[6] mas/l
Paralaksa (π)33,62 ± 0,35[1] mas
Oddaljenost97 ± 1 sv. l.
(29.7 ± 0.3 pc)
Absolutni izsev (MV)−0,19 ± 0,30[7]
Sekundarna
Absolutni izsev (MV)2,00 ± 0,30[7]
Orbita[2]
Perioda (P)96,7015 ± 0,0044 days
Glavna polos (a)24,0 ± 0,13 mas
Izsrednost tira (e)0,535 ± 0,0046
Naklon tira (i)105,6 ± 0,23°
Dolžina vozla (Ω)284,4 ± 0,21°
Epoha periastrona (T)MJD 47374,563 ± 0,095
Argument periastrona (ω)
(sekundarni)
257.4 ± 0.31°
Podrobnosti
Primarna
Masa3,8 ± 0,2[8] M
Polmer2,7 ± 0,4[8] R
Izsev (bolometrični)240[8] L
Površinska težnost (log g)3,75[8] cgs
Temperatura13,800[8] K
Kovinskost[M/H] = 0,2
Vrtenje2,38195 d[9]
Tirna hitrost(v sin i)52 km/s
Starost60[8] Ma
Sekundarna
Masa1,85 ± 0,13[8] M
Polmer1,65 ± 0,3[8] R
Izsev (bolometrični)13[8] L
Površinska težnost (log g)4,0[8] cgs
Temperatura8,500[8] K
Kovinskost[M/H] = 0,2
Tirna hitrost(v sin i)110 ± 5 km/s
Starost70[8] Ma
Druge oznake
Alferac, Alpheratz, Sirrah, Sirah, α And, Alpha Andromedae, Alpha And, δ Pegasi, δ Peg, Delta Pegasi, Delta Peg, 21 Andromedae, 21 And, H 5 32A, MKT 11, ADS 94 A, BD+28°4, CCDM J00083+2905A, FK5 1, GC 127, HD 358, HIP 677, HR 15, IDS 00032+2832 A, LTT 10039, NLTT 346, PPM 89441, SAO 73765, WDS 00084+2905A/Aa[6][10][11]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Četudi se na nebu pojavi z navideznim sijem +2,06 kot le ena zvezda, je to v bistvu binarni sistem, ki ga sestavljata dve zvezdi v tesnem tiru. Kemijska sestava svetlejše od dveh zvezd je zelo nenavadna, saj je to živosrebro-manganska zvezda z atmosfero, ki vsebuje nenormalno večje koncentracije živega srebra, mangana in drugih elementov, med drugim galij in ksenon. To je najsvetlejša znana živosrebro-manganska zvezda.[14]

NomenklaturaUredi

α Andromede (latinizirano v Alfa Andromede) je Bayerjevo poimenovanje zvezde. Ptolemaj je zvezdo delil med Andromedo in Pegazom, zato je Johann Bayer zvezdo poimenoval v obeh ozvezdjih: Alfa Andromede (α And) in Delta Pegaza (δ Peg). Ko so se moderne meje ozvezdij leta 1930 poravnale, je tudi zvezda končno pristala v pravem ozvezdju.[15]

Zvezda je dobila tradicionalno ime Alferac ali Alferat in Sirah iz arabskega imena سرة الفرس surrat al-faras "popek kobile". (sam del سرة je surrah.) Beseda kobila izraža zvezdino zgodovinsko umestitev v Pegaza.[16] Leta 2016 je Mednarodna astronomska zveza sestavila Delovno skupino za zvezdna imena (WGSN)[17] da bi katalogirali in standardizirali ustrezna imena zvezd. Prvi bilten skupine WGSN julija 2016[18] je že vseboval pravo ime Alferac.

SistemUredi

Radialna hitrost zvezde od nas ali proti nam se lahko točno določi z rdečim ali modrim premikom v spektru. Ameriški astronom Vesto Slipher je naredil niz takšnih merjenj od 1902 do 1904 in odkril, da se radialna hitrost α Andromede periodično spreminja. Raziskavo je zaključil s sklepom, da je to spektroskopski binarni zvezdni sistem s periodo 100 dni.[19] Grobo orbito je objavil Hans Ludendorff leta 1907,[20] bolj natančno pa jo je kasneje napovedal Robert Horace Baker.[21]

Spremenljivost primarne komponenteUredi

α Andromede je po raznih poročilih rahlo spremenljiva,[22] a opazovanja med letoma 1990 in 1994 so pokazala, da se njen sij spreminja za manj kot 0,01 magnitudo.[23] A Adelman in njegovi sodelavci so med opazovanji med letoma 1993 in 1999 odkrili, da se živosrebrova črta v spektru 398,4 nm rahlo spreminja med vrtenjem primarne zvezde. To se zgodi zaradi neenakomerne porazdelitve živega srebra v atmosferi. To so leta 2002 tudi objavili. Dopplersko slikanje opazovanj je Adelmanu in ostalim omogočilo, da so ugotovili visoko koncentracijo okoli ekvatorja.[24] Preučevanje Dopplerjevih slikanj iz leta 2007 pa je pokazalo, da se te oblaki počasi pomikajo po zvezdini površini.[9]

OpazovanjaUredi

 
Ozvezdje Andromede. α Andromede, označena s Sirah, je na spodnjem desnem delu ozvezdja, kjer meji na Pegaza.

Na levi je prikazana lega α Andromede. Vidi se jo lahko s prostim očesom, teoretično pa je vidna na vseh širinah severneje od 60° južno. Zvečer od avgusta do oktobra bo na srednjih širinah visoko na nebu.[25]

Optični spremljevalecUredi

ADS 94 B
Opazovalni podatki
Epoha J2000.0      Enakonočje J2000.0 (ICRS)
Ozvezdje Andromeda
Rektascenzija 00h 08m 16,626s[26]
Deklinacija +29° 05′ 45,49″[26]
Navidezni sij (V) 10,8[26]
Značilnosti
Spektralni razred G5[26]
B−V Barvni indeks 1,0[26]
Astrometrija
Lastno gibanje (μ)RA: −3,9[26] mas/l
Dec.: −24,0[26] mas/l
Paralaksa (π)2,3990 ± 0,0369[27] mas
Oddaljenost1360 ± 20 sv. l.
(417 ± 6 pc)
Lega (glede na A)
Epoha opazovanja2000
Kotna razdalja89,3 [10]
Pozicijski kot284° [10]
Druge oznake
H 5 32B, BD+28°4B, CCDM J00083+2905B, IDS 00032+2832 B, PPM 89439, WDS 00084+2905B.[10][26]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Zgoraj opisani binarni sistem ima optično vizualno spremljevalko, ki jo je odkril William Herschel 21. julija 1781. Po Aitkenovem katalogu dvojnih zvezd je to zvezda ADS 94 B s spektralnim tipom G z navidezno magnitudo približno 10,8. Četudi se po naključju pojavi blizu ostalih dveh zvezd, je ta veliko dlje od nas. Misija Gaia je to zvezdo umestila več kot 1.300 svetlobnih let vstran.[28]

V popularni skupnosti in medijihUredi

Zvezdni sistem se na plošči Ayreonov The Source iz leta 2017 imenuje tudi »Sirah«. Na plošči so se vesoljci odločili, da zapustijo svoj planet in gredo na iskanje novega doma, ki kroži okrog »zvezde Sirah«.

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Van Leeuwen, F. (2007). "Validation of the new Hipparcos reduction". Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–664. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.
  2. 2,0 2,1 Entry, WDS identifier 00084+2905, Sixth Catalog of Orbits of Visual Binary Stars Arhivirano 2017-11-12 na Wayback Machine., William I. Hartkopf & Brian D. Mason, U.S. Naval Observatory. Accessed on line August 12, 2008.
  3. 3,0 3,1 3,2 Hoffleit, D.; Warren, W. H. Jr. "HR 15". Katalog svetlih zvezd (5th Revised izd.). VizieR. and Hoffleit, D.; Warren, W. H. Jr. "Detailed Description of V/50". The Bright Star Catalogue (5th Revised izd.). Centre de Données astronomiques de Strasbourg.
  4. 4,0 4,1 Tomkin, J.; Pan, X.; McCarthy, J. K. (1995). "Spectroscopic detection of the secondaries of the Hyades interferometric spectroscopic binary theta2 Tauri and of the interferometric spectroscopic binary alpha Andromedae". Astronomical Journal. 109: 780. Bibcode:1995AJ....109..780T. doi:10.1086/117321.
  5. Vrednost je podana za središče mase sistema.
  6. 6,0 6,1 6,2 "* alf And". SIMBAD. Centre de données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno dne August 12, 2008.
  7. 7,0 7,1 Ryabchikova, T. A.; Malanushenko, V. P.; Adelman, S. J. (1999). "Orbital elements and abundance analyses of the double-lined spectroscopic binary alpha Andromedae". Astronomy and Astrophysics. 351: 963. Bibcode:1999A&A...351..963R.
  8. 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 8,11 Ryabchikova, T.; Malanushenko, V.; Adelman, S. J. (1998). "The double-lined spectroscopic binary alpha Andromedae: Orbital elements and elemental abundances". Contributions of the Astronomical Observatory Skalnate Pleso. 27 (3): 356. arXiv:astro-ph/9805205. Bibcode:1998CoSka..27..356R.
  9. 9,0 9,1 Kochukhov, O.; et al. (2007). "Weather in stellar atmosphere revealed by the dynamics of mercury clouds in α Andromedae". Nature Physics. Vol. 3 no. 8. str. 526. arXiv:0705.4469. Bibcode:2007NatPh...3..526K. doi:10.1038/nphys648.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Entry 00084+2905, discoverer code H 5  32, components Aa-B, The Washington Double Star Catalog Arhivirano 2011-08-16 na Wayback Machine., United States Naval Observatory. Accessed on line August 15, 2017.
  11. Entry 00084+2905, discoverer code MKT  11, components Aa, The Washington Double Star Catalog Arhivirano 2011-08-16 na Wayback Machine., United States Naval Observatory. Accessed on line August 15, 2017.
  12. Kunitzsch, Paul; Smart, Tim (2006). A Dictionary of Modern star Names: A Short Guide to 254 Star Names and Their Derivations (2nd rev. izd.). Cambridge, Massachusetts: Sky Pub. ISBN 978-1-931559-44-7.
  13. "IAU Catalog of Star Names". Pridobljeno dne 28 July 2016.
  14. Alpheratz, Kaler Stars 2/14/2013
  15. Alpheratz, Kaler Stars 2/14/2013
  16. Alpheratz, Kaler Stars 2/14/2013
  17. Alpheratz, Kaler Stars 2/14/2013
  18. Alpheratz, Kaler Stars 2/14/2013
  19. Slipher, V. M. (1904). "A list of five stars having variable radial velocities". The Astrophysical Journal. Vol. 20. str. 146. Bibcode:1904ApJ....20..146S. doi:10.1086/141148.
  20. Ludendorff, H. (1907). "Provisorische Bahnelemente des spektroskopischen Doppelsterns α Andromedae". Astronomische Nachrichten. Vol. 176 no. 20. str. 327–328. Bibcode:1907AN....176..327L. doi:10.1002/asna.19071762007.
  21. Baker, R. H. (1910). "The orbit of α Andromedae". Publications of the Allegheny Observatory of the Western University of Pennsylvania. Vol. 1 no. 3. str. 17. Bibcode:1910PAllO...1...17B.
  22. "alf And * (entry 019001)". General Catalogue of Variable Stars. Sternberg Astronomical Institute. Pridobljeno dne August 12, 2008.
  23. Adelman, S. J.; et al. (1994). "uvby photometry of the chemically peculiar stars Alpha Andromedae, HD 184905, HR 8216, and HR 8434". Astronomy and Astrophysics Supplement. Vol. 106. str. 333. Bibcode:1994A&AS..106..333A.
  24. Adelman, S. J.; et al. (2002). "The Variability of the Hgiiλ3984 Line of the Mercury‐Manganese Star α Andromedae". The Astrophysical Journal. Vol. 575 no. 1. str. 449–460. Bibcode:2002ApJ...575..449A. doi:10.1086/341140.
  25. "Alpheratz". MSN Encarta. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-11-03. Pridobljeno dne August 19, 2008.
  26. 26,0 26,1 26,2 26,3 26,4 26,5 26,6 26,7 "TYC 1735-3181-1". SIMBAD. Centre de données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno dne August 12, 2008.
  27. Brown, A. G. A.; et al. (Gaia collaboration) (Avgust 2018). "Gaia Data Release 2: Summary of the contents and survey properties". Astronomy & Astrophysics. Vol. 616. A1. arXiv:1804.09365. Bibcode:2018A&A...616A...1G. doi:10.1051/0004-6361/201833051.
  28. Burnham, R. (1978). Burnham's Celestial Handbook: An Observer's Guide to the Universe Beyond the Solar System. 1. Courier Dover Publications. str. 111. ISBN 0-486-23567-X.

Koordinati:   00h 08m 23.2586s, +29° 05′ 25.555″