Wikipedija

Gornji Grad

naselje v Sloveniji
(Preusmerjeno s strani Šokat)
Za druge pomene glej Gornji Grad (razločitev).

Gornji Grad (izgovorjavaⓘ) je naselje v Zgornji Savinjski dolini s 1.067 prebivalci (2025) in sedež istoimenske občine.

Gornji Grad
Gornji Grad se nahaja v Slovenija
Gornji Grad
Gornji Grad
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°17′46.04″N 14°48′18.62″E / 46.2961222°N 14.8051722°E / 46.2961222; 14.8051722
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaGornji Grad
Površina
 • Skupno10,9 km2
Nadm. višina
431,3 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
 • Skupno1.067
 • Gostota98 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
3342 Gornji Grad
Zemljevidi
Gornji Grad - Trško jedro
LegaObčina Gornji Grad
RKD št.4448 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP18. julij 1987

Opis

uredi

Večje gručasto središčno naselje z zaselki leži v zgornjem predelu Zadrečke doline med planoto Menina na jugu in Rogačevo skupino na severu. V naselju se stekata potok Šokatnica in reka Dreta. Od Ljubljane je po cesti preko prelaza Črnivec oddaljeno približno 50 kilometrov. Gornji Grad je razdeljen na zaselke Gornji Grad, Spodnji trg, Podsmrečje, Prod in Novo naselje ter Šokat.

Nekdaj je bil Gornji Grad pomemben letoviški kraj, s prenočišči pri zasebnikih. Ob glavni cesti je v središču več gostiln. V zadnjem času v okolici deluje več turističnih kmetij. Vsako leto julija krajani priredijo čebelarski praznik. Industrijo v naselju predstavlja tovarna lesenih hišic in stavbnega pohištva Smreka.

Zgodovina

uredi

Naselje je stopilo v zgodovino leta 1140 z ustanovitvijo benediktinskega samostana Gornji Grad, ki je leta 1461 prešel pod ljubljansko nadškofijo in postal rezidenca ljubljanskih škofov. V zapiskih iz leta 1349 je kraj omenjen kot trg Rore. Gornji Grad je 5. avgusta 1928 dobil status mesta, ki pa v skladu z veljavno zakonodajo to več ni[3]. V kraju je leta 1630 umrl ljubljanski škof Tomaž Hren.[4]

Prvotna cerkev je bila postavljena kot del v 12. stoletju nastalega benediktinskega samostana. Bila je večkrat prezidana. Ob razpustitvi samostana proti koncu srednjega veka je bila dodeljena ljubljanski škofiji, ki je poleg dušnega pastirstva prevzela tudi sodne pravice. Gornji grad je tako postal poletna rezidenca ljubljanskih škofov. Znamenitost kraja je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, bivša sostolnica ljubljanski, ki je po prostornini največja v Sloveniji, ima tudi najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757–1763.

Cerkev je danes temelj za lokalni turizem, tovrstno pomembna pa je tudi romarska pot k Mariji zvezdi v Novi Štifti. V mestu je tudi etnološki muzej Štekl z zbirko etnoloških in tehnoloških značilnosti področja ter podob in razglednic. Kulinarična posebnost kraja je zgornjesavinjski želodec.[5]

Znane osebnosti, povezane z Gornjim Gradom

uredi
Glavni članek: Seznam osebnosti iz Občine Gornji Grad.

Zanimivosti

uredi
  • V Gornjem Gradu je živel in leta 1930 umrl šolnik, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek, ustanovitelj savinjske podružnice SPD, ki je v Savinjskih Alpah pri osvajanju vrhov nadvladovalo nad Nemci.[6]
  • 30. maja 2021 je v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu potekala umestitvena slovesnost celjskega škofa Maksimiljana Matjaža.[7] Lokacija je bila izbrana, ker gre za največjo cerkev v celjski škofiji, kar je omogočalo udeležbo kar največ ljudi v času epidemije koronavirusa.[8]

Galerija

uredi
  •  
    Krajevne ulice
  •  
    Pročelje cerkve
  •  
    Južna fasada samostanskega poslopja

Sklici

uredi
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4448«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. ↑ zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen), sklepa DZ ([1]) in [2]
  4. ↑ Belec, Borut (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 36607233.
  5. ↑ Turistična oglasna deska, Gornji Grad. Pridobljeno 27. 04. 2007
  6. ↑ Dobnik, Jože, Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, str.126, Ljubljana, 1980
  7. ↑ »Maksimilijan Matjaž posvečen v novega celjskega škofa«. RTVSLO.si. Pridobljeno 30. maja 2021.
  8. ↑ Cerkev, Katoliška. »Škofovsko posvečenje msgr. Maksimilijana Matjaža na nedeljo Svete Trojice«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 30. maja 2021.

Viri

uredi
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gornji Grad.
 

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gornji_Grad&oldid=6470004«