Volastonit

Volastonit je kalcijev silikatni mineral s kemijsko formulo CaSiO3. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z železom ali manganom. Mineral je po navadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen apnenec ali dolomit izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v skarnih ali kontaktnih metamorfnih kamninah. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši granati, vezuvianit, diopsid, tremolit, epidot, plagioklazni glinenci, piroksen in kalcit.

Volastonit
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati (inosilikati)
Kemijska formulaKalcijev silikat, CaSiO3
Strunzova klasifikacija09.DG.05
Klasifikacija DANA65.02.01.01a
Kristalna simetrijaTriklinska pinakoidna 1,
prostorska skupina: P1
Osnovna celicaa = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å,
Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°,
γ = 103,433°, V = 397,92 Å
Lastnosti
Molekulska masa116,16 g/mol
BarvaBela, brezbarvna ali siva
Kristalni habitMasiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih
Kristalni sistemTriklinski
DvojčičenjeNavadno
RazkolnostPopolna na {100}, dobra na {102} in {001}
LomRazcepljen do neraven
Trdota4,5 – 5,0
SijajSteklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota2,86 – 3,09 g/cm3,
izračunana: 2,91 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,616 - 1.640,
nβ = 1,628 – 1,650,
nγ = 1,631 – 1,653
Dvolomnostδ = 0,015 maks.
Kot 2VIzračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º
DisperzijaRazločna, r > v
Tališče1540 °C
TopnostTopen v HCl, netopen v vodi
Najpogostejše nečistočeFe, Mn, Mg
Sklici[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domače imeGramit

Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828).

SestavaUredi

Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO2. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v rodonitu, delno zamenjan z železom, manganom in magnezijem.[6] Volastonit lahko tvori niz trdnih raztopin CaSiO3 - FeSiO3 in MnSiO3 - CaSiO3.[7]

StrukturaUredi

Volastonit kristalizira v Triklinski triklinskem kristalnem sistemu s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med piroksene, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO2] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.[8]

Geološka nahajališčaUredi

Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem apnencu in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s silicijevim dioksidom. Pojavlja se tudi kot nečistoča v magmatskih kamninah. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med kalcitom in kremenom:[7]

CaCO3 + SiO2 → CaSiO3 + CO2

Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v difuzijski reakciji med peščenjakom in kalcijem iz apnenca.[7]

V Sloveniji so volastonit našli na Pohorju.[5]

Uporaba in proizvodnjaUredi

Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.[7] Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.[6]

Največji proizvajalec volastonita je Kitajska, ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji Indija (177.000 t), Mehika (43.000 t) in Finska (20.000 t).[9][10]

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

SkliciUredi

  1. http://www.mindat.org/min-4323.html Mindat
  2. http://webmineral.com/data/Wollastonite-1A.shtml Webmineral
  3. http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/wollasto/wollasto.htm Mineral galleries
  4. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wollastonite.pdf Mineral Handbook
  5. 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
  6. 6,0 6,1 Andrews, R. W. Wollastonite. London, Her majesty's stationary office, 1970.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 Deer, Howie and Zussman. Rock Forming Minerals; Single Chain Silicates, Vol. 2A, Second Edition, London, The geological society, 1997.
  8. Deer, Howie & Zussman (1966) An Introduction to the Rock-Forming Minerals, Longman, ISBN 0-582-44210-9
  9. Index Mundi http://www.indexmundi.com/minerals/?product=wollastonite&graph=production Pridobljeno 15. februarja 2011.
  10. www.wollastonite.fi