Odpre glavni meni

Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.[1]

Glinenec
Kristali kalijevega glinenca v granitu; vzhodna Sierra Nevada, Kalifornija, ZDA
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati,
podrazred: paličasti silikati (tektosilikati)
Kemijska formulaKAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8
Lastnosti
BarvaRožnata, bela, siva, rjava
Kristalni sistemTriklinski ali monoklinski
DvojčičenjeTartansko, karlovarsko itd.
Trdota6
SijajSteklast
ProzornostNeprozoren
DvolomnostPrvi red
PleohroizemBrez

Glinenci kristalijo iz magme kot globočnine, predornine ali žilnine. Prisotne so tudi v mnogih metamorfnih[2] in sedimentnih kamninah.[3] Kamnina, ki je skoraj v celoti so sestavljene iz kalcijevih plagioklazov, je anortozit.[4]

SestavaUredi

Glinenci imajo trodimenzionalno ogrodje silikatnih tetraedrov [SiO4]4-. Njihovo kemijsko sestavo se običajno prikazuje s sestavo njihovih treh končnih členov:

Trdne raztopine med ortoklazom in albitom se imenujejo alkalni glinenci.[1] Trdne raztopine med albitom in anortitom se imenujejo plagioklazi ali natančneje plagioklazni glinenci. Med ortoklazom in anortitom, pa tudi v drugih dveh trdnih raztopinah, nizi trdnih raztopin niso zvezni, ker se pri temperaturah, kakršne so v Zemljini skorji, nekatere taline ne mešajo. Abit se prišteva tako k plagioklazom kot k alkalnim glinencem. Poleg albita se k obojim glinencem prištevajo tudi barijevi glinenci, ki nastanejo za zamenjavo kalija z barijem v kalijevih glinencih.

Alkalni glinenciUredi

 
Trojni diagram mineralov, ki tvorijo trdne raztopine glinencev
 
Glinenec
 
Pertit (velikost: 7 × 3 cm)
 
Labradorit

K alkalnim glinencem spadajo:

Sanidin je stabilen samo pri najvišjih temperaturah, mikroklin pa pri najnižjih.[5][6] Za alkalne glinence je značilna pertitska tekstura, ker med ohlajanjem taline z vmesno sestavo kristalita glinenca z nasprotnima sestavama. Pertitska tekstura alkalnih glinencev je v mnogih granitih vidna s prostim očesom.[8] Mikropertitske teksture so vidne z optičnim mikroskopom, medtem ko so mikropertitne teksture vidne samo z elektronskim mikroskopom.

Plagioklazni glinenciUredi

Plagioklazni glinenci kristalizirajo v triklinskem kristalnem sistemu. Mednje spadajo naslednji minerali (v oklepajih odstotek anortita):

  • albit (0 do 10) — NaAlSi3O8
  • oligoklaz (10 do 30) — (Na,Ca)(Al,Si)AlSi2O8
  • andezin (30 do 50) — NaAlSi3O8 — CaAl2Si2O8
  • labradorit (50 do 70) — (Ca,Na)Al(Al,Si)Si2O8
  • bitovnit (70 do 90) — (NaSi,CaAl)AlSi2O8
  • anortit (90 do 100) — CaAl2Si2O8

Tudi vmesne sestave plagioklazov lahko pri ohlajanju kristalijo v dva glinenca z nasprotno sestavo. Difuzija je pri njih mnogo počasnejša kot pri alkalnih glinencih, zato sta nastala glinenca tako finozrnata, da so zrna vidna samo z mikroskopom. Vrzeli zaradi nezdružljivosti talin so v primerjavi z alkalnimi glinenci bolj zapletene. Igra barv, ki je opazna v nekaterih glinencih z labradoritsko sestavo, je posledica kristaljenja finozrnatih lističev.

Barijevi glinenciUredi

Barijevi glinenci so monoklinski. Mednje spadata:

S preperevanjem glinencev nastajajo hidratizirani aluminijevi plastnati silikati (filosilikati), ki so sestavine glin.

UporabaUredi

Glinenci so surovine za proizvodnjo keramike in geopolimerov. V geologiji in arheologiji se uporabljajo za termoluminiscenčno in optično datiranje. Kalijevi glinenci se v geokronologiji in termokronologiji pogosto uporabljajo za K-Ar in Ar-Ar datiranje.

Leta 2005 je bila največja svetovna proizvajalka glinencev Italija, ki je proizvedla skoraj petino svetovne proizvodnje. Sledili so ji Turčija, Ljudska republika Kitajska in Tajska.[9]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Feldspar. What is Feldspar? Industrial Minerals Association. Pridobljeno 18. julija 2007.
  2. "Metamorphic Rocks." Metamorphic Rocks Information. Pridobljeno 18. julija 2007.
  3. "Weathering and Sedimentary Rocks." Geology. Pridobljeno 18. julija 2007.
  4. Blatt, Harvey in Robert J. Tracy, Petrology, Freeman, 2. izdaja, 1996, str. 206-210. ISBN 0-7167-2438-3
  5. 5,0 5,1 "The Mineral Orthoclase." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  6. 6,0 6,1 "Sanidine Feldspar." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  7. "Microcline Feldspar." Feldspar Amethyst Galleries, Inc. Pridobljeno 8. februarja 2008.
  8. Ralph, Jolyon & Ida. "Perthite." Perthite Profile on mindat.org Pridobljeno 8. februarja 2008.
  9. Mednarodni denarni sklad