Vače
Vače so kraj v Občini Litija. Od Litije so oddaljene 12 km, od Ljubljane pa 36 km. Znane so predvsem kot najdišče »vaške situle«. V bližnji kraja je vas Slivna (pod istoimenskim hribom), kjer je geometrično središče Slovenije (GEOSS).
Vače | |
---|---|
Koordinati: 46°7′10.39″N 14°50′16.82″E / 46.1195528°N 14.8380056°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Litija |
Površina | |
• Skupno | 1,75 km2 |
Nadm. višina | 521,3 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 368 |
• Gostota | 210 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1252 Vače |
Zemljevidi |
Predzgodovinska najdišča na Vačah
urediV halštatskem obdobju (starejša železna doba) se je na območju Vač zaradi najdišč limonita uveljavilo železarstvo, ki je po domnevah obstajalo med 8. in 1. stoletjem pr. n. š.
Arheološka najdišča v Vačah[navedi vir] obsegajo naselbino (izkopanih je bilo 19 hiš) in 6 grobišč, kjer je bilo izkopanih več kot 2000 grobov.
Med najpomembnejše najdbe štejemo 4 situle, od katerih je najbolj okrašena dobila ime situla z Vač (tudi Vaška situla) in je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Njena povečana kopija stoji v vasi Klenik, kjer je bila situla odkrita. Glavna arheološka dela nam tem področju je vodil France Stare, slovenski arheolog.
V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz, železne dobe, kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi naselbinami oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter Slemšku in je merila okrog 11 hektarjev.
V vasi so vidni tudi ostanki fosilne morske obale.
Fosilna morska obala
urediZa pokopališčem na Vačah se nahajajo ostanki fosilne morske obale. Jurski apnenec je nastal pred 110 milijoni let, morje pa jo je prekrivalo še v miocenu, pred 13 milijoni let. Na obali so najdeni naslednji fosili:
- luknje kamnovrtnih školjk iz rodu Lithophaga,
- ostanki spužve vrtalke
- zobje morskih psov iz rodu Hexanchus
- velika pokrovača ali jakobova školjka (latinsko Pecten)
- raki vitičnjaki
- peščeni sedimenti z ostrorobnimi odlomki kamnin in školjk
V nobeni luknji ni ohranjena školjčna lupina, školjke so bile naknadno raztopljene. Ohranjene so fosilne školjčne lupine ostrig, velike do 10 centimetrov ter zobje morskih psov.
Profesor dr. Stanko Buser v svojih raziskavah pravi, da je bilo morje na tem mestu pred 13 milijoni let, apnenci pa naj bi nastali pred 180 milijoni leti.
8 metrov fosilne morske obale je zaščitene s streho. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil na tem mestu kamnolom.
Fosilna morska obala je zavarovana z odlokom o razglasitve geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Ur. list RS 15/97.
Rojeni na Vačah
urediSklici
urediViri
uredi- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)