Litija

mesto v Sloveniji

Litija (izgovarjava [liˈtiːja] (poslušaj); nemško Littai[2]) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji. Je sedež litijske občine. Leži približno na polovici poti med Ljubljano in Zidanim Mostom in le 2 kilometra od sedeža sosednje občine Šmartno pri Litiji.

Litija
zračni posnetek
Litija se nahaja v Slovenija
Litija
Litija
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°3′23.29″N 14°49′49.1″E / 46.0564694°N 14.830306°E / 46.0564694; 14.830306Koordinati: 46°3′23.29″N 14°49′49.1″E / 46.0564694°N 14.830306°E / 46.0564694; 14.830306
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaZasavska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaLitija
Površina
 • Skupno5,3 km2
Nadm. višina
238,2 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno6.673
 • Gostota1.300 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1270 Litija
Zemljevidi

Litija leži v kotlini, ki jo obdajajo vzpetine Veliki Vrh, Svibno, Sitarjevec, Širmanski hrib in druge. Skozi mesto teče reka Sava, ki ga deli na levi in desni breg. Na levem bregu ležijo litijska naselja Stavbe, Gradec, Praprošče, Dobrava, na desnem bregu pa so Valvazorjev trg, Center, Rozmanov trg, Ježa, Grbina, Zagorica, Podkraj, Podsitarjevec, Podšentjur ... Na levem bregu mesta stoji Predilnica Litija iz leta 1886, eden prvih večjih industrijskih obratov, ki so nastali v Litiji po izgradnji Južne železnice.[3]

V Litiji se je leta 1918 rodil animator lutk, igralec in režiser v lutkovnem gledališču Nace Simončič, pa tudi jezikoslovec in akademik France Bezlaj. V mestu je sedež Izobraževalnega centra GEOSS.

Ime mesta v zgodovini uredi

Litija je v pisnih dokumentih omenjena leta 1256 kot apud Litigiam in apud Lvtyam, ter v naslednjih letih kot:

  • Lutya (1363)
  • Littai (1431)
  • Luttey (1444)
  • propre Lutiam (1480)

Srednjeveški prevodi nakazujejo, da je bilo izvirno ime *Ljutija, izpeljano iz *Ľutoviďa (vьsь) (dobesedno »Ľutovidъ'ova vas«). Predlogi, da je -ija pripona, ali pa da je ime izpeljano iz nemščine, Lutte »(rudarska) zračilna cev«, so manj verjetni.[4] Med psevdoetimologije spada Valvasorjev predlog, da se je ime razvilo iz litus, latinske besede za »rečni breg«.[navedi vir]

V nemščini, uradno do leta 1918, je bilo mesto uradno znano kot Littai.[5]

Galerija uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.
  3. Dolšek (2011), str. 126.
  4. Snoj (2009), str. 236–237.
  5. Klein (1967).
  6. https://www.litija.si/objava/108424 Rudnik Sitarjevec

Viri uredi

Zunanje povezave uredi