Wikipedija

Univerza v Varšavi

univerza v Varšavi, Poljska

Univerza v Varšavi (poljsko Uniwersytet Warszawski, latinsko Universitas Varsoviensis) je javna raziskovalna univerza v Varšavi na Poljskem. Ustanovila jo je Vladna komisija za veroizpovedi in in javno prosveto 19. novembra 1816. Je največja visokošolska ustanova v državi, ki ponuja 37 različnih študijskih področij ter 100 specializacij v humanistiki, tehniki in naravoslovju.[11]

Univerza v Varšavi
poljsko Uniwersytet Warszawski
latinsko Universitas Varsoviensis
Bivša imena
  • Kraljeva univerza v Varšavi (1816–1863)
    Królewski Uniwersytet Warszawski
  • Imperialna univerza v Varšavi (1863–1919)
    Cesarski Uniwersytet Warszawski
    Императорский Варшавский Университет
  • Univerza Józefa Piłsudskega v Varšavi (1935–1945)
    Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie[1]
Ustanovljena19. november 1816 (pred 208 leti)
Tipjavna
Finančni sklad
1,8 milijarde PLN[2]
(~0,415 milijarde €)
RektorAlojzy Nowak
Akademsko osebje
3.974 (2021)
Strokovni sodelavci
3.841 (2021)
Št. študentov40.300[3]
Dodiplomskih44.400 (2017)
Podiplomskih3.000 (2017)
2.127 (2021)
KrajVaršava, Poljska
Kampusurbani
Jezik
Barve                            
Športna združenja
Akademsko športno društvo
Spletna stranwww.uw.edu.pl
Rangiranje univerze
Globalno – Splošno
ARWU World[4]401-500 (2021)
QS World[5]262 (2024)
QS Employability[5]181-190 (2022)
THE World[6]601-800 (2024)
USNWR Global[7]345 (2023)
Globalno – Poslovne in ekonomske vede
QS Accounting[5]251-300 (2022)
QS Business[5]351-400 (2022)
QS Economics[5]251-300 (2022)
THE Business and Economics[8]601+ (2022)
Globalno – Izobraževanje
THE Education[8]501+ (2022)
Globalno – Pravo
QS Law[5]151-200 (2022)
THE Law[8]201+ (2022)
Globalno – Humanistika
QS Arts & Humanities[5]126 (2022)
QS Politics[5]101-150 (2022)
QS Social Sciences and Management[5]254 (2022)
THE Arts and Humanities[8]201-250 (2022)
THE Social Sciences[8]601+ (2022)
Globalno – Vede o življenju in medicina
QS Life Sciences & Medicine[5]451-500 (2022)
THE Life Sciences[8]401-500 (2022)
THE Psychology[8]201-250 (2022)
Globalno – Znanost in inženirstvo
QS Chemistry[5]251-300 (2022)
QS Engineering & Tech.[5]251-300 (2022)
QS Natural Sciences[5]157 (2022)
THE Computer Science[8]126-150 (2022)
THE Physical Sciences[8]301-400 (2022)
Regionalno – Splošno
THE Europe[9]283 (2022)
THE Emerging Economies[8]87 (2018)
USNWR Europe[10]147 (2022)
Nacionalno – Splošno
USNWR National[7]2 (2022)
Glavna vrata Univerze na Krakowskih Przedmieściah (2019)

Univerzo v Varšavi sestavlja 126 zgradb in izobraževalnih kompleksov z več kot 18 fakultetami: biologijo, kemijo, novinarstvom in političnim znanostim, filozofijo in sociologijo, fiziko, geografijo in regionalnimi študijami, geologijo, zgodovino, uporabnim jezikoslovjem in filologijo, poljščino, pedagogiko, ekonomijo, pravom in javno upravo, psihologijo, uporabnim družboslovjem, menedžmentom in matematiko, računalništvom in mehaniko.

Med pomembnimi alumni univerze so voditelji držav, predsedniki vlad, šest prejemnikov Nobelove nagrade: Henryk Sienkiewicz (1905), Menahem Begin (1978), Czesław Miłosz (1980), Joseph Rotblat (1995), Leonid Hurwicz (2007) in Olga Tokarczuk (2018), pa tudi mnogi zgodovinsko pomembni posamezniki na svojih področjih, kot so: Frédéric Chopin, Hilary Koprowski, Bohdan Paczyński, Bolesław Prus, Wacław Franciszek Sierpiński, Alfred Tarski, Ludwik Zamenhof in Florian Znaniecki.

Univerza v sedanjosti

uredi

Sedaj je Univerza v Varšavi največja in ena najstarejših univerz na Poljskem.[12] Od marca 2018 je univerza članica Zveze 4 EU+, zveze osmih raziskovalnih univerz, ki imajo na razpisu Evropske komisije status evropske univerze. Oktobra 2019 je Univerza v Varšavi zmagala na tekmovanju v programu »Pobuda za odličnost – raziskovalna univerza«, ki ga organizira Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo.[13]

Leta 2016 je Univerza v Varšavi zasedla 3. mesto v južni in vzhodni Evropi in 96. mesto na svetu na lestvici vzhajajočih zvezd Nature Index Rising Stars.[14] Na mednarodni lestvici ARWU, znani kot šanghajska lestvica, je bila Univerza v Varšavi leta 2017 uvrščena med 301–400 (najvišje med vsemi poljskimi univerzami).[15] ARWU je univerzo uvrstila med najboljše poljske visokošolske ustanove v letih 2012, 2017, 2018 in 2020.[16] Univerza je še posebej dobro cenjena v znanosti. ARWU je leta 2022 matematične in fizikalne veje ustanove uvrstila med 150 najboljših oziroma 75 najboljših na svetu.[16] Šanghajska terenska lestvica 2018 je vključevala 10 disciplin, ki so jih izvajali na Univerzi v Varšavi. Najvišja mesta (med 51. in 75. mestom na svetu) sta zasedli matematika in fizika.[17]

Na lestvici World University Rankings analitične firme Quacquarelli Symonds leta 2018 je bila je bila univerza uvrščena med 411–420.[18]

Na lestvici srednjih šol in univerz revije Perspektywy Univerza v Varšavi vsako leto zasede eno od prvih dveh mest v državi.[19] Revija jo je uvrstila med najboljšo poljsko univerzo v letih 2007, 2010, 2011, 2014, 2016, 2017–2019 in 2022.[20][21][22][23]

Zaposleni na univerzi so osvojili 14 od 28 štipendij, podeljenih znanstvenikom, ki delajo v poljskih ustanovah, na najprestižnejših evropskih raziskovalnih tekmovanjih – Evropskem raziskovalnem svetu.[24] Leta 2016 je Evropska komisija univerzi podelila priznanje »HR Excellence in Research«,[25] ki potrjuje skladnost z načeli Evropske listine za raziskovalce.

Zgodovina

uredi

Začetki pod Aleksandrom I. (1816–1831)

uredi
 
Pobudnik ustanovitve univerze Stanisław Kostka Potocki, vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto

Leta 1795 so delitve Poljske pustile Varšavi dostop le do Akademije v Vilni, ko je najstarejše in najvplivnejše poljsko akademsko središče, Jagelonska univerza v Krakovu, postalo del avstrijske habsburške monarhije. Leta 1815 se je novoustanovljena polavtonomna država Kongresne Poljske znašla brez univerze, saj je bila Vilna vključena v Ruski imperij. Novembra 1816 sta Stanisław Kostka Potocki, vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto, in Stanisław Staszic predstavila projekt ustanovitve Kraljeve univerze v Varšavi (Królewski Uniwersytet Warszawski) ruskemu imperatorju Aleksandru I., ki se je s pobudo strinjal in jo odobril.[26][27] To je bilo doseženo z združitvijo dveh šol, ki ju je v času Varšavskega vojvodstva ustanovila Zbornica za javno izobraževanje: Fakultete za pravo in upravne vede (ustanovljene 1808) in Medicinske fakultete, znane tudi kot Akademska medicinska fakulteta (ustanovljene 1809). Po razširitvi je univerzo sestavljalo 5 fakultet: (1) pravo in uprava, (2) medicina, (3) teologija, (4) filozofija, ter (5) humanistika in umetnost:[26]

  1. pravne in upravne vede, ki je obsegala 9 oddelkov (pripravne vede; pandekti; staro poljsko pravo in zgodovina poljskega prava; sedanje civilno pravo; kazensko pravo; civilni in kazenski postopek in ustava; cerkovno pravo; politična ekonomija, upravno pravo, pravna policija in finančna znanost; trgovinsko pravo in statistika; kmetijstvo in gozdarstvo: do 1819). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: Jan Wincenty Bandtkie, Wacław Aleksander Maciejowski in Fryderyk Florian Skarbek.[28][29]
  2. medicinske vede, ki je obsegala 10 oddelkov (teoretična in praktična ter primerjalna anatomija; farmacija, farmakologija, policijska in pravna kemija; fiziologija in dietetika; splošna patologija, zgodovina medicine in propedevtika; medicina, toksikologija in formulacija; teoretična kirurgija; operativna kirurgija; patologija in podrobna terapija; porodništvo, epizootske bolezni, pravna medicina in medicinska policija). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: Andrzej Franciszek Ksawery Dybek, Emilian Klemens Nowicki in Jan Bogumił Freyer.[30]
  3. bogoslovje, ki je bilo sestavljeno iz 6 oddelkov (sveto pismo in pomožne vede; cerkvena zgodovina; cerkveno pravo; dogmatično bogoslovje; moralno bogoslovje; pastoralno bogoslovje). Na oddelku je med drugim delal prvi rektor Univerze v Varšavi Wojciech Szweykowski.[31]
  4. filozofijo (ustanovljeno 1817), kjer je med drugim predaval Adam Ignacy Zabellewicz.[32]
  5. humanistične znanosti in upodabljajoče umetnosti - prvi častni dekan in profesor v letih 1816–1818 je bil slavni slikar Marcello Bacciarelli.[3] V to podružnico je bil vključen tudi Glasbeno-deklamacijski zavod. Leta 1826 je bil glasbeni oddelek univerze preoblikovan v Glavno šolo za glasbo (na njej je med drugim študiral Frédéric Chopin).[33]

Univerza je kmalu zrasla na 800 študentov in 50 profesorjev. Leta 1830 je ruski imperator Nikolaj I. univerzo preimenoval v Kraljeva univerza Aleksandrovska (Uniwersytet Królewsko-Aleksandrowski) v spomin na svojega brata Aleksandra I. (ki je umrl leta 1825).[34] Potem ko se je večina študentov in profesorjev udeležila novembrske vstaje leta 1830, so univerzo zaprli.[29]

Po novembrski vstaji (1831–1869)

uredi

V okviru represije po porazu novembrske vstaje so poljsko visoko šolstvo likvidirali. Večino zbirk varšavske univerze so odpeljali v Sankt Peterburg.[35] Leta 1857 je bila v Varšavi odprta Medicinsko-kirurška akademija (Akademia Medyko-Chirurgiczna w Warszawie), ki sta jo sestavljali dve fakulteti (medicinska in farmacevtska). Leta 1862 je akademija postala del Glavne šole v Varšavi (Szkoła Główna Warszawska, Варшавская Главная Школа, SGW).[30] SGW je imela štiri fakultete: (1) pravo in upravo, (2) filologijo in zgodovino, (3) matematiko in fiziko ter (4) medicino. Józef Mianowski je postal rektor univerze. Po neuspeli januarski vstaji leta 1863 so jo po pomiritvi ponovno zaprli leta 1869.[36][37] Posledično je imperialna ruska vlada, ki je nadzorovala Kongresno Poljsko, prepovedala vse šole v poljščini. V času svojega kratkega obstoja je univerza izobrazila na tisoče študentov, od katerih so mnogi postali del hrbtenice poljske inteligence.[38]

Imperialna univerza v Varšavi (1870–1915)

uredi
 
Pečat Imperialne univerze v Varšavi
 
Wincenty Kasprzycki, Pogled na Razstavo likovnih umetnosti v Varšavi leta 1828
 
Glavni univerzitetni kampus

Leta 1870 je bila namesto likvidirane SGW odprta Imperialna univerza v Varšavi (Cesarski Uniwersytet Warszawski, Императорский Варшавский Университет) z ruskim učnim jezikom. Med 1. svetovno vojno so univerzo preselili v Rostov na Donu (1915), kjer je do konca julija 1917 delovala kot »Imperialna univerza v Varšavi v Rostovu na Donu« (Cesarski Uniwersytet Warszawski w m. Rostowie nad Donem, Императорский Варшавский Университет в Ростове-на-Donu). Univerza se je nato s sklepom začasne vlade preoblikovala v Donsko univerzo.[35] Več kot 70 % študentov je bilo poljske narodnosti, po ruski revoluciji leta 1905 pa je razmerje zaradi bojkotov padlo pod 10 %.

Leta 1915, med 1. svetovno vojno, je Varšavo zaseglo Nemško cesarstvo in okupacijske nemške oblasti so dovolile določeno stopnjo liberalizacije, da bi pridobile vojaško podporo Poljakov. V skladu s konceptom Mitteleurope so Nemci dovolili ponovno ustanoviti več poljskih socialnih in izobraževalnih društev, vključno z Univerzo v Varšavi. Poljščino so ponovno uvedli, vendar je bilo število predavateljev omejeno, da bi obdržali poljsko domoljubno gibanje pod nadzorom.

Druga poljska republika (1918–1939)

uredi
 
Univerzitetni astronomski observatorij

Jeseni 1915 je general Hans von Beseler ustanovil poljsko govorečo univerzo v Varšavi in ​​ji podelil statut. Tedaj so na univerzo kot študentke sprejeli prve ženske.[39] Glede števila študentov ni bilo omejitev – med letoma 1915 in 1918 se je število alumnov dvignilo s komaj 1000 na več kot 4500.[40]

Ko je Poljska leta 1918 ponovno pridobila neodvisnost, je Univerza v Varšavi začela zelo hitro rasti. Prenovili so vse pomembnejše funkcije (rektor, senat, dekani in sveti) so postale demokratično izvoljene, država pa je porabila precej denarja za njegovo posodobitev in opremljanje. Mnogi profesorji so se vrnili iz izgnanstva in sodelovali pri prizadevanjih. Do poznih 1920-ih je raven izobrazbe v Varšavi dosegla raven zahodne Evrope.[41]

Leta 1920 je bila ustanovljena Fakulteta za evangeličansko teologijo. Do začetka tridesetih let prejšnjega stoletja je Univerza v Varšavi postala največja univerza na Poljskem z več kot 250 predavatelji in 10.000 študenti.[35] Vendar pa finančne težave novonastale države niso dopuščale brezplačnega šolanja, študentje pa so morali za študij plačati šolnino (povprečna mesečna plača za leto). Prav tako je bilo zelo omejeno število štipendij, ki so jih lahko dobili le približno 3 % študentov. Kljub tem gospodarskim težavam je Univerza v Varšavi hitro rasla. Odprli so nove oddelke in razširili glavni univerzitetni kampus.[41]

Po smrti Józefa Piłsudskega leta 1935 je senat Univerze v Varšavi spremenil ime univerze v Univerza Józefa Piłsudskega v Varšavi (Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie).[42] Vlada Sanacije je nadaljevala z omejevanjem avtonomije univerz. Profesorji in študenti so ostali razdeljeni do konca 1930-ih, ko so uvedli sistem ločenega sedenja za judovske študente, znan kot klopni geto (getto ławkowe).[43] Novembra 1936 so študenti pod vodstvom Vsepoljske mladine izvedli blokado univerzitetnih zgradb, zahtevali znižanje šolnin in klopni geto za Jude.[44] Oktobra 1937 je rektor Włodzimierz Antoniewicz izdal odredbo o uvedbi klopnega geta na univerzi, to je obveznosti študentov judovskega porekla, da zasedejo določena mesta v predavalnicah.[45] To je bil eden prvih getov s klopmi na Poljskem.[46] V študijskem letu 1938/39 Judov niso sprejeli na Fakulteto za farmacijo in veterino.[47]

2. svetovna vojna (1939–1945)

uredi
Glej tudi: uporniški napadi na Univerzo v Varšavi
 
Glavna vrata Univerze, julija 1944, ko so bile v kampusu nemške terenske žandarmerijske vojašnice

Po poljski obrambni vojni leta 1939 so nemške oblasti Generalne vlade zaprle vse visokošolske ustanove na Poljskem. Zbirke, opremo in večino laboratorijev so odpeljali v Nemčijo in razdelili med nemške univerze, medtem ko so glavni kampus in univerzitetna poslopja Univerze v Varšavi spremenili v terenske žandarmerijske vojašnice.[48]

Nemške rasne teorije so predpostavljale, da izobraževanje Poljakov ni potrebno in da naj bi ves narod spremenili v neizobražene podložnike nemške rase. Izobraževanje v poljščini je bilo prepovedano in kaznovano s smrtjo. Vendar pa so mnogi profesorji organizirali tako imenovano »Skrivno univerzo v Varšavi« (Tajny Uniwersytet Warszawski). Predavanja so potekala v majhnih skupinah v zasebnih stanovanjih, spremljevalci pa so nenehno tvegali odkritje in smrt. Na ta način je nastala obsežna struktura tajnega poučevanja, ki je bila del poljskega odporniškega gibanja. Vendar pa se je mreža tajnih fakultet hitro širila in do leta 1944 je bilo na različnih tečajih več kot 300 predavateljev in 3500 študentov. Tajno izobraževanje na Medicinski fakulteti Univerze v Varšavi je izvajal dr. Jan Zaorski na Zasebni poklicni šoli za pomožno sanitarno osebje.[49][50][51]

Mnogi študenti so sodelovali v varšavski vstaji leta 1944 kot vojaki Domovinske vojske (Armia Krajowa) in Sivih činov (Szare Szeregi). Nemški kampus univerze so spremenili v utrjeno območje z bunkerji in mitralješkimi gnezdi. Nahajal se je blizu stavb, ki jih je zasedla nemška garnizija v Varšavi. Med vstajo je bil univerzitetni kompleks pomembna točka nemškega odpora v Śródmieścieju. Že prvi dan upora so se začeli hudi boji za kampus, a partizanom vrat ni uspelo prebiti. Več napadov so krvavo odvrnili in kampus je do konca bojev ostal v nemških rokah. Vojaki Skupine »Krybar« Domovinske vojske so jo poskušali zavzeti trikrat, vendar so se vsi napadi končali neuspešno.[52] Med uporom in okupacijo je bilo ubitih 63 profesorjev, bodisi med boji ali kot posledica nemške politike iztrebljanja poljske inteligence. Univerza je med boji leta 1944 izgubila 60 % svojih zgradb. Velik del zbirke neprecenljivih umetniških del in knjig, ki so bile podarjene univerzi, je bil uničen ali prepeljan v Nemčijo, in se ni nikoli več vrnil. Infrastruktura univerze je bila uničena za 60 %, zbirke pa za 70–80 %.[35]

Povojna in Ljudska republika (1945–1989)

uredi
 
Ivanova palača, univerzitetni rektorat

Po 2. svetovni vojni ni bilo jasno, ali bo univerza obnovljena ali bo obnovljena Varšava sama. Vendar so se mnogi profesorji, ki so preživeli vojno, vrnili in začeli z organizacijo univerze iz nič. Univerzi so vrnili ime Univerza v Varšavi (Uniwersytet Warszawski). 16. decembra 1945 so se nadaljevala predavanja za skoraj 4000 študentov v ruševinah kampusa, zgradbe pa so postopoma obnovili.[53] Z uredbo ministrskega sveta z dne 24. oktobra 1949 so ukinili Medicinsko fakulteto in Fakulteto za farmacijo, namesto njiju pa ustanovljena Zdravniška akademija (kasneje Medicinska akademija, sedaj Medicinska univerza).[54] Leta 1950 so Fakulteto za humanistične študije razdelili na tri oddelke: za filozofijo in družbene vede, za zgodovino in za filologijo. Leta 1952 so Veterinarsko fakulteto izločili iz univerze in vključili v Univerzo znanosti o življenju.[55] Leta 1954 so ukinili Fakulteto za evangeličansko teologijo in Fakulteto za katoliško teologijo, ju ločili in s teološko fakulteto Jagelonske univerze preoblikovali v Krščansko teološko akademijo oziroma Akademijo za katoliško teologijo.[31] Leta 1997 so podružnico Univerze v Varšavi v Białystoku preoblikovali v Univerzo v Białystoku.[56]

Vse do poznih 1940-ih je univerza ostala relativno neodvisna. Toda kmalu so komunistične oblasti začele uvajati politični nadzor in začelo se je obdobje stalinizma. Tedanji Varnostni urad (Urząd Bezpieczeństwa, UB) je aretiral mnogo profesorjev, knjige so cenzurirali in uvedli so ideološka merila pri zaposlovanju novih predavateljev in sprejemu študentov. Po drugi strani pa je izobraževanje na Poljskem postalo brezplačno in število mladih, ki je prejemalo državno štipendijo, je doseglo 60 % vseh študentov. Po vzponu Władysława Gomułke na oblast leta 1956 je nastopilo kratko obdobje liberalizacije, čeprav je komunistična ideologija še vedno igrala pomembno vlogo na večini fakultet (zlasti na fakultetah, kot so zgodovina, pravo, ekonomija in politične vede). Ponovno se je začelo mednarodno sodelovanje in povečala se je stopnja izobrazbe.[57]

Univerza v Varšavi je bila v času Poljske ljudske republike pomembno središče opozicije. V 1950-ih so iz političnih razlogov izključili s predavanj: Władysława Tatarkiewicza[58], Stanisława Ossowskega[59] in Mario Ossowsko.[60] Oktobra 1966 je imel Leszek Kołakowski na Univerzi v Varšavi predavanje o »Razvoju poljske kulture v zadnjih 10 letih«, zaradi česar so ga izključili iz Poljske združene delavske stranke (PZPR).

Do sredine 1960-ih je vlada začela zatirati svobodo misli, kar je povzročilo vse večje nemire med študenti. Politični boj znotraj komunistične stranke je spodbudil Zenona Kliszka, da je prepovedal uprizoritev Mickiewiczevega dela Praznik mrtvih (Dziady) v Narodnem gledališču (Teatr Narodowy), kar je leta 1968 pripeljalo do poljske politične krize, skupaj s protisionistično in protidemokratično kampanjo ter izbruhom študentskih demonstracij v Varšavi, ki so jih brutalno zdrobili – ne policija, temveč Prostovoljna rezerva meščanske milice (ORMO), sestavljene iz delavcev v civilu.[61] Zaradi tega so z univerze izključili veliko število študentov in profesorjev, med njimi Stefana Żółkiewskega, Zygmunta Baumana, Leszka Kołakowskega, Bronisława Baczka in Mario Hirszowicz. Kljub temu je univerza ostala središče svobodomiselnosti in izobraževanja. Česar profesorji niso mogli povedati na predavanjih, so izrazili na neformalnih srečanjih s svojimi študenti. Mnogi med njimi so postali voditelji in vidni člani gibanja Solidarność in drugih društev demokratične opozicije, ki so vodila v propad komunizma. Znanstveniki, ki so delali na Univerzi v Varšavi, so bili tudi med najvidnejšimi tiskarji knjig, ki jih je cenzura prepovedala.[62] V letih 1980–1981 je deloval senatni odbor za analizo neustreznih kadrovskih odločitev oblasti Univerze v Varšavi v letih 1968–1980, ki mu je predsedoval Klemens Szaniawski.

Leta 1980 je bil ustanovljen Muzej Univerze v Varšavi, sprva v Ivanovi palači. Istega leta je postal rektor Henryk Samsonowicz, ki pa ga je dve leti pozneje komunistična oblast v času vojnega stanja odstavila s položaja. V tem obdobju so internirali tudi: Andrzeja Bogusławskega, Klemensa Szaniawskega, doc. dr. Joanno Mantel-Niećko, doc. dr. Jadwigo Puzynino in doc. dr. Hanno Świda-Ziemba. Leta 1984 je minister Benon Miśkiewicz preprečil izvolitev Klemensa Szaniawskega za rektorja.[63]

Tretja poljska republika (1989–sedanjost)

uredi
 
Študentski protest na Univerzi leta 1988

Leta 1999 so v Powiśleju odprli novo stavbo Univerzitetne knjižnice.[64]:43  Po vstopu Poljske v Evropsko unijo leta 2004 je univerza pridobila dodatna sredstva iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) za gradnjo dodatnih stavb, vključno z Biološkim in kemijski raziskovalnim centrom, Centrom novih tehnologij, prvim delom stavbe jezikoslovnih fakultet ter novo stavbo Fakultete za fiziko.[64]:5

Leta 2015 je bila v skladu s sporazumom, sklenjenim med Poljsko-ameriško fundacijo za svobodo in Univerzo v Varšavi, ustanovljena Pedagoška šola PAFW.[65]

Leta 2016 je Univerza v Varšavi praznovala 200. obletnico. Geslo praznovanja je bilo »Dve stoletji. Dober začetek« (Dwa stulecia. Dobry początek). Ob tej priložnosti so na univerzi vse leto potekali dogodki ob obletnicah, konference, srečanja, razstave in umetniški dogodki.

Leta 2016 je univerza objavila večletni program 2016–2025, katerega cilji so bili: razvoj transdisciplinarnih projektov, večja internacionalizacija univerze, razvoj programa vseživljenjskega učenja, razvoj akademskega podjetništva, podpiranje inovativnih oblik izobraževanja in izboljšanje kakovosti javnega življenja.[66]

Leta 2018 sta rektorja Univerze v Varšavi in ​​Medicinske univerze v Varšavi podpisala pismo o nameri za ustanovitev zveze. Obe univerzi sta načrtovali skupno izvajanje izbranih raziskav, področij študija, pedagoške dejavnosti in skupno izobraževanje doktorskih študentov. Zveza Univerze v Varšavi in ​​Medicinske univerze v Varšavi bi začela delovati leta 2020.[67]

Marca 2020 je rektor Univerze v Varšavi Marcin Pałys zaprl univerzo za vse študente, študente in zaposlene za obdobje od 10. marca do 14. aprila zaradi svetovne pandemije covida-19.[68]

V zadnjih letih je bila Univerza v Varšavi uvrščena med najboljše poljske univerze.

Kampus

uredi
 
Univerzitetna knjižnica, na Ulici Dobra
 
Podzemna postaja Nowy Świat-Uniwersytet poleg glavnega kampusa

Univerza v Varšavi ima v lasti skupno 126 stavb. V glavnem kampusu poteka nadaljnja gradnja in močan program prenove. Univerza se razprostira po mestu, čeprav je večina stavb skoncentriranih na dveh območjih.

Glavni kampus

uredi

Glavni kampus Univerze v Varšavi je v središču mesta, ob ulici Krakowskie Przedmieście. Obsega več zgodovinskih palač, ki so bile večinoma nacionalizirane v 19. stoletju. Glavne zgradbe vključujejo:

  • Ivanova palača (Pałac Kazimierzowski) – sedež rektorja in senata;
  • Palača Uruskič (Pałac Uruskich) – leva stran glavnega vhoda, gosti Oddelek za geografijo in regionalne študije
  • Stara knjižnica (Stary BUW) – od nedavne prenove sekundarna predavalnica;
  • Glavna šola (Szkoła Główna) – nekdanji sedež Glavne šole do januarske vstaje leta 1863, kasneje Fakulteta za biologijo; zdaj, od prenove, sedež Inštituta za arheologijo;
  • Auditorium Maximum – glavna predavalnica, s sedeži za več sto študentov.

Stavba varšavske univerzitetne knjižnice leži blizu navzdol od glavnega kampusa v soseski Powiśle.[69]

Naravoslovni kampus

uredi
 
Stavbe Fakultete za fiziko na Ulici Pasteura 5

Drugi pomemben kampus se nahaja v bližini ulic Banacha in Pasteura v okrožju Ochota – Kampus Ochota, v katerem sta tudi Medicinska univerza in ​​Poljska akademija znanosti. Je dom fakultet za kemijo, fiziko, biologijo, matematiko, informatiko in mehaniko, in geologijo ter vsebuje več drugih univerzitetnih zgradb, kot so Interdisciplinarni center za matematično in računalniško modeliranje, Laboratorij za okoljske težke ione, v katerem sta ciklotron in objekt za proizvodnjo PET radiofarmacevtskih izdelkov in športni objekt. V tem kampusu je bilo v zadnjih letih zgrajenih več novih zgradb in Oddelek za fiziko se je sem preselil s prejšnje lokacije na Ulici Hoża.

Skupaj s stavbami drugih ustanov, kot so Inštitut za eksperimentalno biologijo, Inštitut za radij in Medicinska univerza v Varšavi, je kampus del skoraj sosednjega območja znanstvenih in izobraževalnih objektov, ki pokriva približno 43 hektarjev.

Kampus Szturmowa

uredi
 
Stavba Fakultete za menedžment na Ulici Szturmowa 3

Mnoge univerzitetne zgradbe se nahajajo na območju ulic Smyczkowa in Szturmowa v Mokotówu (Służew). Tu se nahajajo predvsem nekatere enote Fakultete za uporabno jezikoslovje, Fakultete za management, stavbe Fakultete za fiziko in več nižjih enot.

V stavbi na naslovu Aleja Niepodległości 22, imenovanem »Center Ksawerów«, so mnoge enote nižje ravni, vključno z Evropskim centrom in ​​Centrom za ameriške študije.

Fakultete

uredi
 
Sedež Fakultete za svobodne umetnosti in dekanata nekdanje Fakultete za filozofijo in sociologijo na Ulici Nowy Świat 69
 
Sedež Fakultete za ekonomske vede na. Ulici Długa 44/50
 
Sedež Fakultete za psihologijo na Ulici Stawki 5/7

Univerza ima 25 fakultet:[70]

Doktorske šole

uredi

Doktorski študij izvajajo 4 doktorske šole:[71]

  • Doktorska šola za humanistiko
  • Doktorska šola za družboslovje
  • Doktorska šola za eksaktne in naravoslovne vede
  • Interdisciplinarna doktorska šola

Druge akademske enote

uredi
 
Center novih tehnologij

Druge akademske in raziskovalne enote vključujejo:[72]

  • Center za raziskovanje antike Jugovzhodne Evrope
  • Center za biološke in kemijske raziskave
  • Center za forenzične znanosti
  • Center za francosko kulturo in frankofonske študije (francosko Centre de Civilization Francaise et d’Etudes Francophones)
  • Univerzitetni center za okoljske študije in trajnostni razvoj
  • Center za Evropo
  • Center za usposabljanje učiteljev tujih jezikov in evropsko izobraževanje
  • Center za poučevanje tujih jezikov
  • Digitalni kompetenčni center
  • Center za raziskovanje migracij
  • Center novih tehnologij (Centrum Nowych Technologii)
  • Center za politične analize
  • Unescova katedra za trajnostni razvoj (francosko Chaire UNESCO du Developpement Durable de l`Universite de Varsovie)
  • Visoka šola za medfakultetni individualni študij humanistike
  • Visoka šola za medfakultetni individualni študij matematike in naravoslovja
  • Laboratorij za digitalno gospodarstvo
  • Katedra Erazma Rotterdamskega
  • Laboratorij težkih ionov
  • Inštitut za Ameriko in Evropo
  • Center za evropske regionalne in lokalne študije
  • Center za ameriške študije
  • Interdisciplinarni center za matematično in računalniško modeliranje (Interdyscyplinarne Centrum Modelowania Matematycznego i Komputerowego)
  • Inštitut za družbene študije Roberta Zajonca
  • Poljski center za sredozemsko arheologijo (Centrum Archeologii Śródziemnomorskiej)
  • Katedra Tadeusza Mazowieckega

Druge ustanove

uredi

Ustanove in organizacije, ki ne izvajajo poučevanja:[73]

  • Radio »Kampus«
  • Arhiv Univerze v Varšavi
  • Univerzitetna knjižnica
  • Center za dialog in sodelovanje
  • Zbor Univerze v Varšavi
  • Inkubator Univerze v Varšavi
  • Muzej Univerze v Varšavi
  • Gledališče »Hybrydy«
  • Plesno gledališče, ki ga vodi Ansambel pesmi in plesa Univerze v Varšavi »Warszawianka«
  • Združenje prijateljev Univerze v Varšavi
  • Prostovoljni center Univerze v Varšavi
  • University of Warsaw Press

Univerza v popularni kulturi

uredi
  • v romanu Thunderball Iana Fleminga iz leta 1961, deveti knjigi iz serije o Jamesu Bondu, naj bi bil eden od glavnih likov, Ernst Stavro Blofeld, ki je vodja svetovne kriminalne organizacije SPECTRE, diplomant Univerze v Varšavi.[74]
  • leta 2016 je Poljska pošta izdala priložnostne znamke ob 200. obletnici ustanovitve univerze s podobo Stebriščne dvorane stavbe Fakultete za zgodovino.[75]

Znane osebnosti

uredi

Alumni

uredi
 
Tadeusz Borowski
 
Frédéric Chopin
 
Witold Gombrowicz
 
Leonid Hurwicz
 
Ryszard Kapuściński
 
Leszek Kolakowski
 
Hilary Koprowski
 
Jerzy Pniewski
 
Bolesław Prus
 
Alfred Tarski
 
Olga Tokarczuk
 
Ludwik Zamenhof

Zaposleni

uredi
 
Zygmunt Bauman
 
Jan Łukasiewicz
 
Jahim Fjodaravič Karski
 
Kazimierz Michałowski
 
Wacław Franciszek Sierpiński
 
Jerzy Szacki

Profesorji

uredi

Rektorji

uredi
  1. Wojciech Szweykowski (1818–1831)
  2. Józef Karol Skrodzki (1831)
  3. Józef Mianowski (1862–1869)
  4. Piotr Ławrowski (1869–1873)
  5. Nikołaj Błagowieszczański (1874–1884)
  6. Nikołaj Ławrowski (1884–1890)
  7. Michaił Szałfiejew (1895)
  8. Pawieł Kowalewski (1896)
  9. Grigorij Zenger (1896)
  10. Michaił Szałfiejew (1898)
  11. Grigorij Uljanow (1899–1903)
  12. Piotr Ziłow (1904)
  13. Jahim Fjodaravič Karski (1905–1911)
  14. Wasilij Kudrewiecki (1911–1912)
  15. Iwan Trepicyn (1913)
  16. Siergiej Wiechow (1914–1915)
  17. Józef Brudziński (1915–1917)
  18. Antoni Kostanecki (1917–1919)
  19. Stanisław Józef Thugutt (1919–1920)
  20. Jan Karol Kochanowski (1920–1921)
  21. Jan Mazurkiewicz (1921–1922)
  22. Jan Łukasiewicz (1922–1923)
  23. Ignacy Koschembahr-Łyskowski (1923–1924)
  24. Franciszek Krzyształowicz (1924–1925)
  25. Stefan Pieńkowski (1925–1926)
  26. Bolesław Hryniewiecki (1926–1927)
  27. Antoni Szlagowski (1927–1928)
  28. Gustaw Przychocki (1928–1929)
  29. Tadeusz Brzeski (1929–1930)
  30. Mieczysław Michałowicz (1930–1931)
  31. Jan Łukasiewicz (1931–1932)
  32. Józef Ujejski (1932–1933)
  33. Stefan Pieńkowski (1933–1936)
  34. Włodzimierz Antoniewicz (1936–1939)
  35. Jerzy Modrakowski (1939)
  36. Stefan Pieńkowski (1945–1947)
  37. Franciszek Czubalski (1947–1949)
  38. Jan Wasilkowski (1949–1952)
  39. Stanisław Turski (1952–1969)
  40. Zygmunt Rybicki (1969–1980)
  41. Henryk Samsonowicz (1980–1982)
  42. Kazimierz Albin Dobrowolski (1982–1985)
  43. Rector electus Klemens Szaniawski (1984)
  44. Grzegorz Białkowski (1985–1989)
  45. Andrzej Kajetan Wróblewski (1989–1993)
  46. Włodzimierz Siwiński (1993–1999)
  47. Piotr Węgleński (1999–2005)
  48. Katarzyna Chałasińska-Macukow (2005–2012)
  49. Marcin Pałys (2012–2020)
  50. Alojzy Nowak (2020–sedanjost)
 
Czesław Miłosz

Osebje

uredi

Czesław Miłosz – hišnik v varšavski univerzitetni knjižnici med 2. svetovno vojno; prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 1980.[77]

Sklici

uredi
  1. ↑ »Historyk: prawdziwa nazwa UW to Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie«, dzieje.pl (v poljščini), 19. november 2016, pridobljeno 20. marca 2024
  2. ↑ Facts and figures (v angleščini in poljščini), uw.edu.pl
  3. ↑ »University of Warsaw – Facts and figures«, en.uw.edu.pl (v angleščini in poljščini)
  4. ↑ ShanghaiRanking's Academic Ranking of World Universities (v angleščini)
  5. ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 »University of Warsaw«, Top Universities (v angleščini)
  6. ↑ World University Rankings 2024 (v angleščini), pridobljeno 21. februarja 2024
  7. ↑ 7,0 7,1 »Best Global Universities in Poland«, usnews.com (v angleščini), pridobljeno 19. aprila 2023
  8. ↑ 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 University of Warsaw (v angleščini), 30. oktober 2021
  9. ↑ Best universities in Europe 2022 (v angleščini), 22. september 2021
  10. ↑ »2022-2023 Best Global Universities in Europe«, usnews.com (v angleščini), pridobljeno 21. novembra 2022
  11. ↑ Redakcja (2012), »About Us«, University of Warsaw (UW) homepage (v poljščini in angleščini), Univerza v Varšavi, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2012, pridobljeno 9. septembra 2012
  12. ↑ »Uniwersytet Warszawski: fakty i liczby«, uw.edu.pl (v poljščini), pridobljeno 16. aprila 2016
  13. ↑ Bohaterowie konkursu IDUB, czyli najlepsze uczelnie w kraju – Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego – Portal Gov.pl (v poljščini), Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, pridobljeno 12. novembra 2019
  14. ↑ »Nature Index 2016 Rising Stars : Top 100 institutions«, natureindex.com (v angleščini), pridobljeno 4. julija 2018
  15. ↑ »University of Warsaw : Academic Ranking of World Universities – 2017 : Shanghai Ranking – 2017«, shanghairanking.com (v angleščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2018, pridobljeno 3. julija 2018
  16. ↑ 16,0 16,1 »University of Warsaw«, www.shanghairanking.com, pridobljeno 30. decembra 2022
  17. ↑ Awans UW w szanghajskim rankingu dziedzin naukowych (v poljščini), Univerza v Varšavi, 18. julij 2018, pridobljeno 18. julija 2018
  18. ↑ »QS World University Rankings: Poland«, topuniversities.com (v angleščini), pridobljeno 6. septembra 2017
  19. ↑ »Uniwersytet Warszawski: profil uczelni«, perspektywy.pl (v poljščini), pridobljeno 16. aprila 2016
  20. ↑ »Ranking uczelni akademickich 2011 with index«, Perspektywy (v poljščini)
  21. ↑ »Ranking uczelni akademickich 2014«, Perspektywy (v poljščini)
  22. ↑ »Ranking Uczelni Akademickich – Ranking Szkół Wyższych PERSPEKTYWY 2016«, Perspektywy (v poljščini), pridobljeno 3. junija 2017
  23. ↑ »Ranking uczelni akademickich«, perspektywy.org (v poljščini), pridobljeno 3. julija 2018
  24. ↑ »Krajowy Punkt Kontaktowy«, kpk.gov.pl (v poljščini), pridobljeno 4. julija 2018
  25. ↑ Europejska Karta Naukowca (v poljščini), Univerza v Varšavi, 4. julij 2018, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2018, pridobljeno 28. maja 2024
  26. ↑ 26,0 26,1 Bieliński (1907).
  27. ↑ Postanowienie naznaczające założenie Szkoły Głównej pod imieniem Królewskiego Uniwersytetu z dnia 7 (19) listopada 1816 r. – Dz.Pr.K.P. (v poljščini), zv. XIII, str. 90–95
  28. ↑ »T. 4: Oświecenie«, Bibliografia Literatury Polskiej – Nowy Korbut, Varšava: Państwowy Instytut Wydawniczy, 1966, str. 197–198
  29. ↑ 29,0 29,1 »O Wydziale«, wpia.uw.edu.pl (v poljščini), Fakulteta za pravo in upravo, Univerza v Varšavi (WPiA UW), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2016, pridobljeno 14. aprila 2016
  30. ↑ 30,0 30,1 »Warszawski Uniwersytet Medyczny: historia«, wum.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2011, pridobljeno 14. aprila 2016
  31. ↑ 31,0 31,1 »UKSW: Historia Uniwersytetu«, uksw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2016, pridobljeno 14. aprila 2016
  32. ↑ »Krótka historia Instytutu Filozofii«, filozofia.uw.edu.pl (v poljščini), pridobljeno 19. novembra 2016
  33. ↑ »Uniwersytet Muzyczny Fryderyka Chopina: dzieje uczelni«, filozofia.uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2016, pridobljeno 19. novembra 2016
  34. ↑ Postanowienie dozwalające Uniwersytetowi Warszawskiemu przyiąć nazwanie Uniwersytetu Królewsko-Alexandrowskiego z dnia 18 (30) marca 1830 r. – Dz.Pr.K.P. (v poljščini), zv. XIII, str. 86–90
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 35,3 »Uniwersytet Warszawski: historia«, uw.edu.pl (v poljščini), pridobljeno 16. aprila 2016
  36. ↑ University of Warsaw history (1816–1831), homepage (v angleščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  37. ↑ »Szkoła Główna Warszawska«, Encyklopedia Gutenberga (gutenberg.czyz.org) (v poljščini), pridobljeno 14. aprila 2016
  38. ↑ University of Warsaw history (1857–1869), homepage (v angleščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  39. ↑ »Płeć piękna przekracza progi UW«, Polskie Radio (v poljščini)
  40. ↑ University of Warsaw history (1915–1918), homepage, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  41. ↑ 41,0 41,1 University of Warsaw history (1918–1935), homepage (v angleščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  42. ↑ »Dekret Prezydenta Rzeczypospolitej z dnia 26 sierpnia 1935 r. o nadaniu Uniwersytetowi Warszawskiemu nazwy: „Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie"«, Dziennik Ustaw (v poljščini) (66): poz. 412, 1935
  43. ↑ Markusz (2019).
  44. ↑ Rudnicki (2015), str. 469.
  45. ↑ Garlicki (1982), str. 279–280.
  46. ↑ »Dr hab. Jolanta Żyndul: Głównym celem getta ławkowego było wypchnięcie Żydów z Polski«, dzieje.pl (v poljščini), 10. oktober 2017, pridobljeno 25. oktobra 2023
  47. ↑ Modras (2014), str. 308.
  48. ↑ »Historia UW (1939–1944)«, uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  49. ↑ »Tabliczka#140: Żołnierze Armii Krajowej – wykładowcy, absolwenci i studenci Prywatnej Szkoły Zawodowej dla Pomocniczego Personelu Sanitarnego dr. Jana Zaorskiego«, Tabliczki informacyjne o działalności Armii Krajowej i jej żołnierzach [on-line], Światowy Związek Żołnierzy Armii Krajowej, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2016, pridobljeno 2. marca 2017
  50. ↑ »Tajne studia medyczne«, Opracowanie na podstawie: „Pamiętnik Towarzystwa Lekarskiego Warszawskiego – Powstanie Warszawskie i medycyna” (II. izd.), Varšava: Encyklopedia Medyków Powstania Warszawskiego, 2003, pridobljeno 25. januarja 2017
  51. ↑ Ćwiertnia-Sitowska (2004).
  52. ↑ Majewski (2016), str. 499–501.
  53. ↑ Jabłoński idr. (1984).
  54. ↑ »Warszawski Uniwersytet Medyczny: historia«, wum.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2011, pridobljeno 14. aprila 2016
  55. ↑ »Historia«, sggw.pl (v poljščini), 9. oktober 2009, arhivirano iz prvotnega dne 30. julija 2012, pridobljeno 17. avgusta 2017{{citation}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  56. ↑ Historia Uniwersytetu w Białymstoku. uwb.edu.pl., arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2016, pridobljeno 20. novembra 2016
  57. ↑ »Historia UW (1945–1956)«, uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  58. ↑ »Kulturologia polska XX wieku: Władysław Tatarkiewicz«, kulturologia.uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2016, pridobljeno 20. novembra 2016
  59. ↑ »Kulturologia polska XX wieku: Stanisław Ossowski«, kulturologia.uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2015, pridobljeno 20. novembra 2016
  60. ↑ »Kulturologia polska XX wieku: Maria Ossowska«, kulturologia.uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2015, pridobljeno 20. novembra 2016
  61. ↑ »March '68«, Exhibition (v angleščini in poljščini), Inštitut narodnega spomina, str. 1–2. Introduction, sledijo skeni člankov, pridobljeno 2. junija 2012, Prostovoljne rezerve državljanske milice (oborožene s kabli in pendreki), ki so tepli študente, so sprejeli z vzkliki »Gestapo!«, »Gestapo!«
  62. ↑ »Historia UW (1956–1989)«, uw.edu.pl (v poljščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2013
  63. ↑ »Kalendarium końca PRL z perspektywy Uniwersytetu Warszawskiego«, solidarnosc.uw.edu.pl (v poljščini), pridobljeno 20. novembra 2016
  64. ↑ 64,0 64,1 Łukaszewska idr. (2018).
  65. ↑ Dla polonistów i matematyków (v poljščini), Univerza v Varšavi, 24. junij 2016, pridobljeno 11. avgusta 2020
  66. ↑ Program wieloletni „Uniwersytet Warszawski 2016-2025” (v poljščini), Univerza v Varšavi, pridobljeno 17. oktobra 2018
  67. ↑ Rektorzy UW i WUM podpisali list intencyjny w sprawie federacji (v poljščini), Univerza v Varšavi, 16. oktober 2018, pridobljeno 12. novembra 2019
  68. ↑ Zarządzenie Rektora UW z 10 marca 2020 r. w sprawie zapobiegania rozprzestrzenianiu się wirusa COVID-19 wśród społeczności UW (v poljščini), Univerza V Varšavi, 10. marec 2020, pridobljeno 23. marca 2020
  69. ↑ 10 lat Biblioteki Uniwersyteckiej na Powiślu (v poljščini), pridobljeno 3. septembra 2022
  70. ↑ »Faculties ǀ University of Warsaw«, en.uw.edu.pl (v angleščini), pridobljeno 27. novembra 2023
  71. ↑ »Doctoral Schools ǀ University of Warsaw«, en.uw.edu.pl (v angleščini), pridobljeno 27. novembra 2023
  72. ↑ »Academic units ǀ University of Warsaw«, en.uw.edu.pl (v angleščini), pridobljeno 27. novembra 2023
  73. ↑ »Inne jednostki ǀ Uniwersytet Warszawski«, um.edu.pl (v poljščini), pridobljeno 27. novembra 2023
  74. ↑ The Bond Film Informant: Ernst Stavro Blofeld (v angleščini), Mjnewton.demon.co.uk, 28. maj 2008, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2016, pridobljeno 3. septembra 2022
  75. ↑ 200 lat Uniwersytetu Warszawskiego (v poljščini), pridobljeno 3. septembra 2022
  76. ↑ Emanuel Ringelblum: The Creator of "Oneg Shabbat" (v angleščini), Holocaust Research Project
  77. ↑ Haven (2006), str. XXV.

Viri

uredi

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Univerza v Varšavi.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Univerza_v_Varšavi&oldid=6229319«