Tinjan

naselje v Sloveniji

Tinjan (ital. Antignano), je staro naselje na izpostavljeni legi v slovenskem delu Istre, nedaleč od slovensko-italijanske meje. Nahaja se na razglednem vrhu Tinjanskega brega (374 m.n.m.), med dolino Osapske reke in dolino reke Rižane.

Tinjan
Tinjan in Zahodni Julijci - panoramio.jpg
Tinjan se nahaja v Slovenija
Tinjan
Tinjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno4,29 km2
Nadm. višina
361,9 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno191
 • Gostota45 preb,/km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Tinjan - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.25507 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

Iz naselja je lep razgled, tako na Koprski zaliv, kot na Tržaški zaliv.

EtimologijaUredi

Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod Histrov, na lokaciji z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so jih imenovali Antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz tega korena naj bi izviral ime Tinjan, ki je v Istri dokaj pogosto, tudi kot del imena drugih istrskih naselij na vrhu hribov (Lucan, Pomjan, Montinjan, Momjan ...)

ZgodovinaUredi

Območje naselja je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo ostanki prazgodovinskega gradišča ter del ohranjenega obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Ta je danes shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

V novejši zgodovini vasi je treba poudariti njeno stalno povezanost s Trstom, izredno narodno zavest domačinov in odpor proti okupatorju. V času Tržaške krize je bila leta 1948 na Tinjanu locirana enota JLA, da bi s tega strateško pomembnega mesta branila državo. Po pariškem sporazumu in določitvi meje z Morganovo linijo med Cono A in Cono B nikoli uresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je domačinom preprečila dostop do delovnih mest v bližnjih Miljah ali v tržaškem pristanišču, je Tinjan zapustilo veliko prebivalcev, izseljevanje se je ustavilo šele po izgradnji tovarne Lama Dekani, na pobočju Tinjanskega brega.[3] Župnija Tinjan je bila združena z župnijo Škofije 1. januarja 2005, Tinjanska cerkev sv. Mihaela je s tem postala podružnična cerkev. [4]

Opis naseljaUredi

Tinjan je majhna, gručasta vasica, ki ima na vzhodni strani, tik pod Tinjanom, še majhen zaselek Podgorci. Tinjan je zadnji razgledni hrib na slovenski planinski poti, preden se le-ta dokončno spusti do morja in se zaključi v Ankaranu. Naselje spada pod občino Koper, od Kopra pa je oddaljeno 11 km. Leta 2002 je na Tinjanu živelo 151 prebivalcev, od tega 77 moških in 74 žensk, oziroma 45 družin. Pred cerkvijo raste velika, stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo Tinjana. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se je napajala cela vrsta vodnjakov in dva kala.

 
Tinjan, 1949

Cerkev sv. MihaelaUredi

V strnjenem delu vasi, na cerkvenem zemljišču nekdanjega pokopališča, stoji nekdanja župnijska cerkev sv. Mihaela, zgrajena pred letom 1700. Cerkev ima tudi zvonik, katerega vhod krasi kamniti relief Križnega iz leta 1704, z nečitljivim napisom. Na zunanji steni zakristije je vzidana antična glava, za katero domnevajo, da je iz rimskega obdobja.

DemografijaUredi

Gibanje števila prebivalstva
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002
Št. preb. 360 425 476 161 175 151 139 151

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Ivančič, Miloš. (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. ISBN 978-961-6768-92-4. OCLC 945420322.
  4. Krempač, Štefan (1910). Naša župnija Škofije: ob 50-letnici. Župnija Škofije. str. 22. COBISS 13464881.

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi