Tinjan

naselje v Sloveniji

Tinjan je staro slovensko naselje ob slovensko-italijanski meji v slovenskem delu Istre (italijansko Antignano). Stoji na vrhu Tinjanskega hriba (374 m) med dolino Osapske reke in Rižane, z lepim pogledom na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine, o čemer pričajo ostanki nekdanjega obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev sv. Mihaela.

Tinjan
Tinjan. Tocka SPP.JPG
Tinjan se nahaja v Slovenija
Tinjan
Tinjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaKoper
Površina
 • Skupno4,29 km2
Nadm. višina
361,9 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno196
 • Gostota46 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Tinjan - Vas
LegaMestna občina Koper
RKD št.25507 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP1. avgust 1987

Opis vasiUredi

Tinjan je majhna, gručasta vasica. Na vzhodni strani tik pod Tinjanom je majhen zaselek z imenom Podgorci. Tinjan leži na vrhu Tinjanskega hriba na nadmorski višini 374 m in je zadnji razgledni hrib, na slovenski planinski poti, preden se dokončno spusti do našega morja v Ankaranu. Nahaja se ob državni meji z Italijo, spada pod občino Koper, podrobneje pod pošto Škofije, od Kopra pa je oddaljen 11 km. Leta 2002 so bili podani podatki, da na Tinjanu živi 151 prebivalcev, od tega je bilo 77 moških in 74 žensk, oziroma vsega skupaj 45 družin. Z vrha Tinjana se nam ponuja lep razgled na Koprski, Tržaški in Piranski zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani.

Jedro naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, obnovljeni pred letom 1700. Cerkev sestavlja tudi zvonik, njegov vhod krasi kamniti relief Križnega, ki je nastal leta 1704. Na zunanji steni zakristije pa je vzidana antična glava, za katero znanstveniki predvidevajo, da je iz rimskega časa.

Pred cerkvijo se razprostira velika, stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena velika oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo Tinjan. Novi časi so v Tinjan pripeljali elektriko ter nedavno še vodovod. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se napaja cela vrsta vodnjakov in dve vaški mlaki.

Nastanek imena vasiUredi

Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod Histrov z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...)

ZgodovinaUredi

Tinjan je nastal že v začetku železne dobe. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška trdnjava. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

V novejši zgodovini vasi je treba poudariti njeno povezanost s Trstom, upornost proti fašizmu in izredno narodno zavest. V času Tržaške krize se je leta 1948 na Tinjan vkopala JLA, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. Po pariškem sporazumu in postavitvi meje med Cono A in Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja je Tinjan zaradi meje, ki jim je preprečila dostop do delovnih mest pod hribom v Miljah ali v tržaškem pristanišču zapustilo veliko prebivalcev, izseljevanje se je ustavilo šele po izgradnji tovarne Lama Dekani, ki je na pobočju Tinjanskega hriba.[3]

Gibanje števila prebivalstva
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002
Št. preb. 360 425 476 161 175 151 139 151

Sklici in opombeUredi

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Ivančič, Miloš. (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. ISBN 978-961-6768-92-4. OCLC 945420322. 

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi