Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE). Razen jedrskega reaktorja in pripadajoče opreme je JE podobna drugim termoelektrarnam.

Termoelektrarna v puščavi Mojave
Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu
Jedrska elektrarna Cattenom, Francija. Izstopajo velikanski hladilni stolpi z naravnim vlekom, iz katerih se dvigajo stolpi vodne pare

Izkoristek

uredi

Termoelektrarna ne more zaradi termodinamčnih zakonov v celoti pretvoriti energije goriva v električno energijo. Moderne termoelektrarne imajo okrog 40% termodinamični izkoristek. Del dovedene energije (okrog 60%) se pojavi kot odpadna toplota in jo morajo iz termoelektrarne odvesti v okolico. Odpadno toploto se lahko uporablja za daljinsko ogrevanje, druge industrijske procese in desalinacijo, vendar je v večini primerov zavržena. Najpreprostejše je odvajanje toplote v reko, jezero ali morje.

Če to ni možno, mora biti elektrarna opremljena s hladilnim stolpom, ki odvaja toploto v ozračje.

 
Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana s toploto v sistemu daljinskega ogrevanja. Kot gorivo uporablja premog. Valjasta zgradba na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote

Toplarna je termoelektrarna, pri kateri se so-proizvedena toplota zajema v koristni obliki in posreduje uporabnikom. Tako povečamo izkoristek na 80-90%. Primer take elektrarne je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj, z okrog 170 MW daljinskega ogrevanja.

Delovanje

uredi

Termoelektrarna deluje na principu Rankinovega krožnega cikla. V uparjalniku se voda segreva in uparja, v turbini ekspandira in s tem žene električni generator. Po izstopu iz turbine se para v kondenzatorju kondenzira in ohladi. Potem nadaljuje spet v uparjalnik in cikel se ponovi. Na ta način se generira več kot 60% električne energije na svetu.

 
Diagram termoelektrarne na premog
1. Hladilni stolp 10. Ventil za paro 19. Pregrevalnik
2. Hladilna črpalka 11. Visokotlačna parna turbina 20. Prisilni ventilator
3. Električni vodi 12. Izločevalnik zraka 21. Ponovni grelnik
4. Transformator 13. Grelnik dovedene vode 22. Vstopnik zraka
5. Električni generator 3-fazni 14. Tekoči trak za premog 23. Ekonomizator
6. Nizkotlačna parna turbina 15. Dovajalnik premoga 24. Grelec zraka
7. Črpalka za kondenzirano vodo 16. Mlin za premog-pulverizator 25. Elektostatični lovilec prašnih delcev
8. Kondenzator 17. Uparjalnik 26. Ventilator za izpušne pline
9. Srednjetlačna Parna turbina 18. Odstranjevalnik pepela 27. Dimnik

Slovenija

uredi

Termoelektrarna Šoštanj ima kapaciteto 779 MW proizvede med 3.500 in 3.800 GWh ter 400 - 450 GWh toplote za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Prispevajo tretjino slovenske elektrike, v času krize tudi polovico. Letno porabijo med 3,4 in 4,2 milijonov ton premoga in okoli 60 milijonov Sm3 zemeljskega plina.

Onesnaževanje okolja

uredi

Termoelektrarne, posebej tiste na premog so veliki, če ne največji onesnaževalci okolja. Termoelektrarna moči 1 GW potrebuje okrog 3-4 milijone premoga (odvisno od vrste premoga) na leto in izpusti 7-8 milijonov ogljikovega dioksida na leto. Poleg tega so velike emisije žveplovega dioksida, prašnih delcev, dušikovih oksidov ter živega srebra. V nekaterih vrstah premoga z vsebnostjo urana se v dimnih plinih izloči več urana, kot pa ga porabi jedrska elektrarna.[1]

Kitajska generira 67% elektrike s premogom, ZDA pa 30%.[2]

Okolju škodljive emisije

uredi

Termoelektrarne na premog so glavni vzrok za smog, kisli dež in onesnažen zrak. Povprečna termoelektrarna brez razžvepljalnika izpusti 14.000 ton žveplovega dioksida na leto, z razžvepljalniki precej manj, vendar še vedno veliko.

Dušikovi oksidi povzročajo pojav ozona na tleh, smog, povzročajo dihalne težave na pljučih, poslabšajo astmo in druge probleme. Tipične emisije so 3300 ton na elektrarno.

Prašni delci, partikulati, delci pepela zmanjšujejo vidljivost, lahko povzročijo bronhitis, astmo in prezgodnjo smrt. Percipitatorji (lovilniki) so sposobni uloviti okrog 995 delcev, emisije so približno 500 ton na leto.

Emisije živega srebra so okrog 80 kilogramov na elektrarno, 50 kg svinca, 2 kilograma kadmija, 720 ton ogljikovega monoksida, 220 ton neizgorelih ogljikovodikov. [3]

Glej tudi

uredi

Sklici in reference

uredi

Zunanje povezave

uredi