Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve. Slovenska geografska stroka loči med regijama Bližnji vzhod in Srednji vzhod, pri čemer se Srednji vzhod nahaja vzhodno od Bližnjega vzhoda (oz. med Bližnjim vzhodom in Daljnim vzhodom) in v ožjem smislu obsega Iran in Afganistan; tako opredeljeni Srednji vzhod na severu omejuje Srednja Azija, na vzhodu pa Južna Azija in Kitajska kot del Vzhodne Azije.

Srednji vzhod
Srednji vzhod
Zemljevid Srednjega vzhoda (zeleno).
Države18
Jezikiarabščina, aramejščina, armenščina, azerbajdžanščina, baluči, francoščina, grščina, hebrejščina, kurdščina, perzijščina, somalijščina, turščina
ČasUTC+03:30 (Iran) do UTC+02:00 (Egipt)
Največja mestapo velikosti: Kairo, Teheran, Istanbul, Bagdad, Rijad, Jeddah, Ankara
Države, ki po različnih definicijah spadajo pod Srednji vzhod
  Tradicionalna definicija Srednjega vzhoda v anglosaškem svetu
  Definicija Greater Middle East, kot jo je sprejela skupina G8

V območju rodovitnega polmeseca so tu nastale prve visoke civilizacije. V regiji danes dominirajo Arabci; najpomembnejša religija je Islam, prisotne pa so tudi številne druge etnične skupine in religije. Iz tega območja izhaja več glavnih svetovnih religij. V sodobnem času je strateško pomembna zaradi zalog surove nafte, ki privlačijo pozornost svetovnih velesil.

Terminologija uredi

V današnji jezikovni rabi v slovenščini se je uveljavila tudi opredelitev regije Srednji vzhod, kot se uporablja v anglosaškem svetu oz. v angleščini. Po tej opredelitvi se regija Srednji vzhod v glavnem prekriva z regijo Bližnji vzhod in kot takšna navadno zajema države Jugozahodne Azije in nekatere države Severne Afrike. Ker se angleška besedna zveza Middle East (tj. Srednji vzhod) pomensko prekriva s slovensko besedno zvezo Bližnji vzhod, gre pri takšni opredelitvi regije Srednji vzhod v slovenščini jezikoslovno za lažna prijatelja.

Da bi ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001 spet utrdile svojo državno varnost, so sprožile politično pobudo za t. i. Greater Middle East, ki so jo predstavile na srečanju držav G8 leta 2004. Politični pojem Greater Middle East se nanaša na 27 držav (22 držav članic Arabske lige, Izrael, Turčijo, Iran, Afganistan in Pakistan), ki so jim ZDA v času Busheve administracije ponudile podporo pri prehodu v demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo. Pri predstavitvi ameriške pobude za Greater Middle East so evropske države članice G8 sicer opozorile, da regija, ki jo je Busheva administracija opredelila kot Greater Middle East geopolitično niti ne obstaja, saj v sebi združuje preveč različne dele sveta.

Zgodovina uredi

 
Karta koja prikazuje zemlje koje se obično smatraju dijelovima Srednjeg istoka
Glavni članek: Zgodovina Srednjega vzhoda

Na Srednjem vzhodu se srečujejo judovstvo, krščanstvo in islam. V regiji se izmenjujejo obdobja miru in nasilja. v 20. stoletju je bil Srednji vzhod središče svetovnih zadev in je predstavljal strateško, ekonomsko, politično, kulturno in versko občutljivo območje. V regiji imajo velike zaloge nafte.

Države Srednjega vzhoda uredi

Po definiciji, prevzeti iz anglosaškega sveta, prištevamo k Srednjemu vzhodu naslednje države:

Odvisno od vira, je lahko vključena tudi ena ali več spodaj navedenih držav:

Včasih, v širšem pomenu, vključujejo tudi sledeče države:

Galerija uredi

Ta video posnetek nad Srednjo Afriko in Srednjim Vzhodom je posnela posadka Expedition 29 na krovu Mednarodne vesoljske postaje.
Ta video posnetek nad Saharo in Srednjim Vzhodom je posnela posadka Expedition 29 na krovu Mednarodne vesoljske postaje.
Prehod čez Turkmenistan, vzhodno od Kaspijskega morja do jugovzhodne Kitajske, zahodno od Hong Konga.

Glej tudi uredi

Viri uredi

Zunanje povezave uredi

Koordinati: 29°00′00″N 41°00′00″E / 29.0000°N 41.0000°E / 29.0000; 41.0000