Azerbajdžánščina,[3] azerščina ali azerbajdžanska turščina[4] je jezik iz turške skupine jezikov. Število govorcev azerbajdžanščine je negotovo, ker so razpršeni po številnih državah, bilo pa naj bi med 28 in 35 milijoni, V Azerbajdžanu je statistični urad ugotovil, da ažerbajdžansko govori 9.235.001 državljan. Precej več pa je azerbajdžanskih govorcev v Iranu, po različnih ocenah od 14,5 do 18 milijonov (po podatkih CIA [5]).

Azerbajdžanščina
Azeri
Azərbaycan dili / Azərbaycanca / Azəri dili / Azəricə
آذربایجان دیلی / آذربایجانجا / آذری دیلی / آذریجه
Izgovarjavaɑzærbɑjdʒɑn dili
Materni jezikIran, Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, Rusija, Afganistan, Irak, Turkmenistan, Sirija[1]
EtničnostAzerbajdžani
Št. maternih
govorcev
22,7 milijonov (2007)[2]
turški
  • oguški
    • zahodni oguški
      • azerbajdžanščina
Pisavalatinica (azerbajdžanska abeceda) in prej cirilica v Azerbajdžanu, perzijska pisava v Iranu
turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Azerbajdžan (severna azerbajdžanščina)
 Rusija - Eden izmed uradnih jezikov v Dagestanu.
RegulatorAzerbaijan National Academy of Sciences
Jezikovne oznake
ISO 639-1az
ISO 639-2aze
ISO 639-3azevključene oznake
Posamezne oznake:
azj – severna azerbajdžanščina
azb – sužna azerbajdžanščina
Glottologazer1255  North Azeri–Salchuq
sout2696  South Azeri–Qashqa'i
Linguaspheredel 44-AAB-a
{{{mapalt}}}
Govorci azerbajdžanščine
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Azerbajdžanščina je eden izmed jezikov oguške skupine turških jezikov, ki so dovolj sorodni, da se govorci lahko sporazumevajo. V tej skupini so tudi turščina, gagavščina in turkmenščina, kar vzpostavlja obširno sporazumevalno območje od jugovzhodne Evrope do Srednje Azije.

Azerbajdžanska narodna in jezikovna identiteta se je vzpostavila v zadnjih sto letih. Pred tem so pripadnike poimenovali z različnimi približnimi oznakami: Turki, Tatari, kavkaški Muslimani.

V Azerbajdžanu za pisanje v državnem jeziku sedaj uporabljajo latinico; od leta 1938 do 1991 (in delno še sedaj) so pisali v cirilici, pred tem od leta 1929 do 1938 v latinici z drugačnim naborom znakov. Zgodovinsko so azerbajdžansko pisali izključno v perzijsko-arabski pisavi, kar je še sedaj v navadi v Iranu.

Tabela za prečrkovanje (abecedni vrstni red se pri posamezni varianti pisave razlikuje):

Aa Аа آ ا
Bb Бб ب
Cc Ҹҹ ج
Çç Чч چ
Dd Дд د
Ee Ее ئ
Əə Әә ا ه
Ff Фф ف
Gg Ҝҝ گ
Ğğ Ғғ غ
Hh Һһ ه ح
Xx Хх خ
Ыы ی
İi Ии ی
Jj Жж ژ
Kk Кк ک
Qq Гг ق
Ll Лл ل
Mm Мм م
Nn Нн ن
Oo Оо و
Öö Өө ؤ
Pp Пп پ
Rr Рр ر
Ss Сс س ص ث
Şş Шш ش
Tt Тт ت ط
Uu Уу و
Üü Үү و
Vv Вв و
Yy Јј ی
Zz Зз ز ذ ظ ض


Tujke vedno pišejo fonetično, tudi v latinici: namesto "Bush" (angleški priimek) pišejo"Buş", namesto "Schröder" (nemški priimek) pišejo "Şröder".

Sklici

uredi
  1. »Azerbaijani, South«. Ethnologue. 19. februar 1999. Pridobljeno 13. julija 2013.
  2. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  3. »Azərbaycan Respublikasında dövlət dili haqqında Azərbaycan Respublikasının Qanunu. Normativ hüquqi aktların vahid internet elektron bazası« (v azerbajdžanščini). BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2012. Pridobljeno 22. maja 2020.
  4. »Türk dili, yoxsa azərbaycan dili?«.
  5. »CIA: The World Factbook. CIA. 14 November 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2018. Pridobljeno 26. junija 2013.