Tabriz
Tabriz (azerbajdžansko تبریز: Təbriz, perzijsko تبریز: Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu.[3] in ena od zgodovinskih prestolnic Irana. Mesto upravno središče province Vzhodni Azerbajdžan. Stoji v dolini reke Quru med dolgima grebenoma vulkanskih stožcev gorovij Sahand in Eynali z nadmorsko višino od 1.350 do 1.600 m. Dolina se odpira v ravnico, ki se počasi spušča proti obali Urmijskega jezera približno 60 km proti zahodu. Mesto ima hladne zime in zmerno topla poletja, primerna za poletni turizem.
Tabriz تبریز | |
---|---|
![]() Od zgoraj navzdol: panorama, El-Gölü, Maqbaratoshoara (Mavzolej pesnikov), bazar in mestna palača | |
Vzdevek: Mesto prvih | |
Koordinati: 38°04′N 46°18′E / 38.067°N 46.300°EKoordinati: 38°04′N 46°18′E / 38.067°N 46.300°E | |
Država | Iran |
Regija | Iran 3 |
Provinca | Vzhodni Azerbajdžan |
Okrožje | Tabriz |
Upravljanje | |
• Župan | Sadegh Najafi-Khazarlou |
• Predsednik mestnega sveta | Shahram Dabiri Oskuei |
Površina | |
• Mesto | 324 km2 |
• Urbano | 2.356 km2 |
Nadm. višina | 13.514 m |
Prebivalstvo (2011 census)[2] | |
• Mesto | 1,549,453 |
• Gostota | 0,0048 preb./km2 |
• Metropolitansko obm. | 1,800,000[1] |
• Rank | 6 mesto |
Demonim | Tabrizijci, Təbrizli, Tabrizi |
Časovni pas | UTC+3:30 (IRST) |
• Poletje (DST) | UTC+4:30 (IRDT) |
Poštna številka | 51368 |
Omrežna skupina | 041 |
Spletna stran | [Tabriz municipality Tabriz municipality] |
Mesto ima 1.800.000 prebivalcev,[4] večinoma Azerbajdžancev, ki govorijo azerbajdžansko.[5] Ima industrijo avtomobilskih delov, obdelovalnih strojev, rafinerijo in petrokemijo, tekstilno industrijo in proizvodnjo cementa.[6] Slovi po umetni obrti, predvsem po ročno tkanih preprogah in nakitu, lokalnih slaščicah, suhih lešnikih, čokoladi in tradicionalni hrani. V mestu je nekaj najprestižnejših akademskih in kulturnih institucij v severozahodnem Iranu.
Ima dolgo in burno zgodovino, ki se začenja okoli leta 1500 pr. n. št.. Najbolj ohranjeni zgodovinski spomeniki so iz obdobij Ilkanidov (Mongolsko cesarstvo), Safavidov in Kadžarskega cesarstva.[7][8] Najbolj znan je tabriški bazar, ki je od leta 2010 del Unescove svetovne kulturne dediščine.[9][10] V zgodnji moderni dobi je mesto postalo ključno za razvoj treh regij: Kavkaza, vzhodne Anatolije in osrednjega Irana.[11] V 19. stoletju je kot najbližje Evropi v mnogo pogledih postalo najpomembnejše mesto v državi.[11] Pred prisilnim odstopom iranskih kavkaških ozemelj Carski Rusiji po dveh rusko-perzijskih vojnah v prvi polovici 19. stoletja je bil Tabriz glavni sedež iranske oblasti v njenih kavkaških ozemljih. V celem kadžarskem obdobju (do leta 1925) je bil tudi sedež kronskih princev.
SkliciUredi
- ↑ "جمعیت تبریز به 1.8 میلیون نفر رسید". Farsnews Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-09-14. Pridobljeno dne 2016-02-03.
- ↑ Population according to statistical center of Iran (v perzijščini).
- ↑ "جمعیت شهرهای ایران بر اساس سرشماری سال 1390". Iramozesh.com. 11. november 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-03-04. Pridobljeno dne 11. februarja 2013.
- ↑ "2011 Census - Natayej" (PDF). Iran: Statistical Centre. Pridobljeno dne 27. februarja 2013.
- ↑ http://www.amar.org.ir/Portals/2/pdf/jamiat_shahrestan_keshvar3.pdf 2011 Census – Natayej. (PDF). Iran: Statistical Centre. Pridobljeno 27. februarja 2013.
- ↑ Results of national 2007 census. Statistical Center of Iran. Pridobljeno 11. februarja 2013.
- ↑ East Azerbaijan Geography. Editorial Board. Iranian Ministry of Education. 2000.
- ↑ de beste bron van informatie over tabrizcity. Deze website is te koop!. tabrizcity.org. Pridobljeno 2. aprila 2012.
- ↑ Tabriz Historic Bazaar Complex. UNESCO World Heritage Centre. UNESCO. 31. julij 2010. Pridobljeno 2. aprila 2012.
- ↑ Assari, Ali; Mahesh, T.M. (december 2011). Compatitive Sustainability of bazaar in Iranian traditional cities: Case Studies in Isfahan and Tabriz (PDF). International Journal on Technical and Physical Problems of Engineering 3 (9): 18–24. Pridobljeno 7. januarja 2013.
- ↑ 11,0 11,1 TABRIZ v. The city in the 19th century. Pridobljeno 25. maja 2015.