Slovenska nogometna reprezentanca

Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Matjaž Kek, ki je na položaj prišel 27. novembra 2018.

Slovenija
Vzdevek
Organizacija Nogometna zveza Slovenije
Selektor Matjaž Kek
Največ nastopov Boštjan Cesar (101)[1]
Največ zadetkov Zlatko Zahovič (35)[1]
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Domače barve
Ekipne barve Ekipne barve Ekipne barve
Ekipne barve
Ekipne barve
 
Gostujoče barve
Prvi mednarodni nastop
Neuradna
 Slovenia 0–5 Francija 
(Ljubljana, Jugoslavija; 23. junij 1921)
Uradna
 Estonija 1–1 Slovenija 
(Tallinn, Estonija; 3. junij 1992)
Najvišja zmaga
Oman Oman 0–7 Slovenija 
(Muškat, Oman; 8. februar 1999)
Najvišji poraz
 Francija 5–0 Slovenija 
(Saint-Denis, Francija; 12. oktober 2002)
Svetovno prvenstvo
Nastopi 2 (prvič 2002)
Najboljši rezultat Skupinski del, 2002 in 2010
Evropsko prvenstvo
Nastopi 1 (prvič 2000)
Najboljši rezultat Skupinski del, 2000

Pred osamosvojitvijo Slovenije so slovenski nogometaši igrali v sklopu |Jugoslovanske reprezentance, vse do leta 1992, ko je prvo mednarodno tekmo samostojna Slovenija odigrala v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal Matjaž Kek. Veliki uspeh Keka in njegovih varovancev je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v svoji kvalifikacijski skupini zasedla drugo mesto in se uspela še drugič uvrstiti na svetovno prvenstvo. Na Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu, isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.

Zgodovina

uredi

Prva leta slovenske reprezentance (1991–1994)

uredi

Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije, da NZS, zaradi vojaške agresije Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija 1991, na dan razglasitve samostojne Slovenije, izbran Bojan Prašnikar.[2]

Prvo neuradno tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 proti Hrvaški v Murski Soboti, kjer je izgubila z 0:1.[2] Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec prvega zadetka za samostojno Slovenijo je bil Igor Benedejčič v 73. minuti.[2]

Prva uradna tekma samostojne Slovenije

3. junij 1992
  Estonija 1 – 1   Slovenija Stadion: Kadriorg, Talin
Gledalcev: 3.500
Sodnik: Aho Eero (   Finska)
Pustov   5' Benedejčič   73'

Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 v Ljubljani proti Estoniji. Za zmago sta v razmaku minute zadela Samir Zulić v 13. minuti in Sašo Udovič v 14. minuti.[3]

Prva zmaga samostojne Slovenije

7. april 1993
  Slovenija 2 – 0   Estonija Stadion: Športni park Šiška, Ljubljana
Gledalcev: 2.500
Sodnik: Alfred Wieser (   Avstrija)
Zulić   13'
Udovič   14'

Prve kvalifikacije (1994–1998)

uredi
Kvalifikacije za EP 1996
uredi

1. julija 1994 je na mesto selektoja prišel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija odigrala svoje prve kvalifikacije za nastop na EP 1996.[4] Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0 in 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2), dveh neodločenih rezultatih in petih porazih, je Slovenija zasedla peto in s tem predzadnje mesto v svoji skupini.

Lestvica kvalifikacijske skupine 4
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Hrvaška 10 7 2 1 22:5 +17 23 1–1 2–0 4–0 2–0 7–1
2   Italija 10 7 2 1 20:6 +14 23 1–2 4–0 3–1 1–0 4–1
3   Litva 10 5 1 4 13:12 +1 16 0–0 0–1 1–3 2–1 5–0
4   Ukrajina 10 4 1 5 11:15 –5 13 1–0 0–2 0–2 0–0 3–0
5   Slovenija 10 3 2 5 13:13 0 11 1–2 1–1 1–2 3–2 3–0
6   Estonija 10 0 0 10 3:31 –28 0 0–2 0–2 0–1 0–1 1–3
Kvalifikacije za SP 1998
uredi

Kvalifikacije za nastop na SP 1998 v Franciji so se za Slovenijo končale katastrofalno, z le eno dobljeno točko na osmih tekmah ob le pet doseženih golih. Edino točko si je Slovenija priborila na obračunu s Hrvaško v Splitu, ki se je končal z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub neugodnemu rezultatu je bila igra slovenske reprezentance napadalnejša kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj in dolgoročni uspeh reprezentance. Zdenko Verdenik je pod pritiskom medijev zaradi slabih rezultatov na kvalifikacijah slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je reprezentanco vodil samo pet mesecev, na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila zgolj eno zmago.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2
Rank Država T Z N P D:P +/– T          
1   Danska 8 5 2 1 14:6 +8 17 3–1 2–1 2–0 4–0
2   Hrvaška 8 4 3 1 17:12 +5 15 1–1 1–1 3–2 3–3
3   Grčija 8 4 2 2 11:4 +7 14 0–0 0–1 3–0 2–0
4   Bosna in Hercegovina 8 3 0 5 9:14 –5 9 3–0 1–4 0–1 1–0
5   Slovenija 8 0 1 7 5:20 -15 1 0–2 1–3 0–3 1–2

Prvič na Evropskem in Svetovnem prvenstvu (1998–2002)

uredi

Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, Stuttgarta in Sampdorie je v vlogo selektorja prišel brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med letoma 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco.

Kvalifikacije za EP 2000

uredi

Kljub neizkušenosti Katanca, se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila zgolj eno točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju z Gruzijo in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 takoj za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Norveška 10 8 1 1 21:9 +12 25 4–0 1–0 1–3 2–2 1–0
2   Slovenija 10 5 2 3 12:14 -2 17 1–2 0–3 1–0 2–0 2–1
3   Grčija 10 4 3 3 13:8 +5 15 0–2 2–2 1–2 2–0 3–0
4   Latvija 10 3 4 3 13:12 +1 13 1–2 1–2 0–0 0–0 1–0
5   Albanija 10 1 4 5 8:14 -5 7 1–2 0–1 0–0 3–3 2–1
6   Gruzija 10 1 2 7 8:18 -10 5 1–4 1–1 1–2 2–2 1–0

Dodatne kvalifikacije za EP 2000

uredi

Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino. Reprezentanca Ukrajine je veljala za velikega favorita tega dvoboja, saj je prepričljivo odigrala kvalifikacije, kjer premagala reprezentanco Rusije in dvakrat remizirala s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu ukrajinskega zvezdnika Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0, vendar je kljub zaostanku Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Rezultat je v 53. minuti izenačil Zlatko Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem obračuna z golom s sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Tekma v gosteh se je enako pričela podobno kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je večji del tekme zaostajala z 1:0, dokler rezultata ni izenačil Miran Pavlin v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na EP 2000 na Nizozemskem in Belgiji.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2000

13. november 1999
19:00
  Slovenija 2 – 1   Ukrajina Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 18.000
Sodnik: Urs Meier (   Švica)
Zahović   53'
Ačimovič   84'
Ševčenko   33'

17. november 1999
18:00
  Ukrajina 1 – 1   Slovenija Stadion: Olimpijski stadion v Kijevu, Kijev
Gledalcev: 52.800
Sodnik: Bernd Heynemann (   Nemčija)
Rebrov   68' Pavlin   78'

Slovenija na EP 2000

uredi

Pred odhodom na EP 2000, je Slovenija odigrala štiri prijateljske tekme, od katerih je dve zmagala, eno remizirala in eno izgubila. Med pripravljalnimi tekmami je slovenska reprezentanca pokazala, da lahko preseneti; premagala je Katar s 4:0 in v gosteh izgubila proti Franciji s 3:2 po senzacionalnem vodstvu 2:0. Slovenija je bila na EP 2000 edina reprezentanca, ki je bila na tem tekmovanju prvič, zato ni imela česa izgubiti. Bila je izžrebana v skupino C, v kateri so bile še ZR Jugoslavija, Španija in Norveška. EP 2000 se je za Slovenijo začelo s tekmo proti Jugoslaviji. Prva tekma proti Jugoslaviji je bila za Slovence velikega pomena, saj so osvojili prvo točko na evropskih prvenstvih v zgodovini samostojne Slovenije. Slovenci so pričeli tekmo silovito in prišli do vodstva 3:0, preden je Jugoslavija v šestih minutah izenačila izid na končni rezultat 3:3. Pet dni kasneje je Slovenija merila moči s Španijo, vendar so bili Španci boljši z 1:2. Svojo tretjo tekmo na evropskem prvenstvuje slovenska reprezentanca odigrala v Arnhemu proti Norveški. Srečanje se je končalo brez zadetkov, kar je pomenilo, da so Slovenci morali oditi domov že po prvem delu tekmovanja. Kljub hitremu izpadu iz prvenstva pa so se po prepričljivih nastopih na evropskem prvenstvu številni evropski klubi začeli zanimati za slovenske igralce. Med igralci, ki so našli nov klub so bili Zlatko Zahovič (prestopil v Valencio), Miran Pavlin (prestopil v FC Porto), Milan Osterc (prestopil v Hapoel Tel Aviv), Amir Karič (prestopil v Crystal Palace), Džoni Novak (prestopil v Unterhaching).

Lestvica skupine B
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1   Španija 3 2 0 1 6:5 +1 6
2   ZR Jugoslavija 3 1 1 1 7:7 0 4
3   Norveška 3 1 1 1 1:1 0 4
4   Slovenija 3 0 2 1 4:5 −1 2

Kvalifikacije za SP 2002

uredi

Nekaj mesecev po EP 2000 so se za reprezentanco pričele kvalifikacije za nastop na Svetovnem prvenstvu 2002. Na prvi tekmi proti Ferskim otokom je Slovenija v sodnikovem podaljšku zapravila vodstvo z 2:0 in s tem namesto treh točk dobila zgolj eno. Naslednji nasprotnik je bila Švica, proti kateri je Slovenija zaostajala za dva gola, a si je na koncu vendar priborila neodločen rezultat 2:2. Prvo zgodovinsko zmago na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je državna reprezentanca zabeležila šele na tretji tekmi v gosteh proti Luksemburgu z izidom 2:1. Po nizu treh tekem brez poraza, je Slovenija 24. marca 2001 odpotovala na srečanje proti Rusiji. Po hitrem zaostanku je v 21. minuti izenačil Aleksander Knavs na končni rezultat 1:1. Na zadnji tekmi prvega dela kvalifikacij, je za Bežigradom proti Jugoslaviji Slovenija uspela priti do izenačenja šele po prostem strelu Zahoviča v 94. minuti. Remiju proti Jugoslaviji so sledile tri zaporedne zmage proti Luksemburgu doma z 2:0, proti Švici v gosteh z 1:0 in proti Rusiji doma z 2:1. Povratna tekma proti Jugoslaviji v Beogradu 5. septembra 2001 se je končala z rezultatom 1:1, kar je pomenilo, da Slovenija na zadnji tekmi rednega dela kvalifikacij doma proti Ferskim otokom potrebuje zmago za uvrstitev na dodatne kvalifikacije. Slovenija je na zadnji tekmi brez večjih težav odpravila Ferske otoke s 3:0, in s tem že drugič zapored prišla v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na Svetovno prvenstvo.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Rusija 10 7 2 1 18:5 +13 23 1–1 1–1 4–0 1–0 3–0
2   Slovenija 10 5 5 0 17:9 +8 20 2–1 1–1 2–2 3–0 2–0
3   ZR Jugoslavija 10 5 4 1 22:8 +14 19 0–1 1–1 2–2 3–0 2–0
4   Švica 10 4 2 4 18:12 +6 14 0–1 0–1 1–2 5–1 5–0
5   Ferski otoki 10 2 1 7 6:23 -17 7 0–3 2–2 0–6 0–1 1–0
6   Luksemburg 10 0 0 10 4:28 -24 0 1–2 1–2 0–2 0–3 0–2

Dodatne kvalifikacije za SP 2002

uredi

Tekmi na sporedu dodatnih kvalifikacij sta bili novembra z Romunijo. Domače srečanje se je za Slovenijo po golu za izenačenje Milenka Ačimovića v 41. minuti in zadetku Milana Osterca v 68. minuti končalo z zmago 2:1. Povratno tekmo pa je slovenska reprezentanca z golom Mladena Rudonje remizirala z rezultatom 1:1. S skupnim izidom 3:2 se je Slovenija prvič v svoji zgodovini uvrstila na Svetovno prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2002

10. november 2001
20:15
  Slovenija 2 – 1   Romunija Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 9.000
Sodnik: Kim Milton Nielsen (   Danska)
Ačimovića   41'
Osterc   68'
Niculae   26'

14. november 2001
19:00
  Romunija 1 – 1   Slovenija Stadion: Arena Nationala, Bukarešta
Gledalcev: 30.000
Sodnik: Hellmut Krug (   Nemčija)
Contra   65' Rudonja   55'

Slovenija na SP 2002

uredi

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med 32 reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi ni bilo nekaterih reprezentanc, ki so nogometno dosti močnejše od slovenske. Po uvodnem porazu proti Španiji z 1:3, sta sledila še poraza proti Južni Afriki z 0:1 in proti Paragvaju z 1:3. Edina strelca za Slovenijo sta bila Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.

Lestvica skupine B
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1   Španija 3 3 0 0 9:4 +5 9
2   Paragvaj 3 1 1 1 6:6 0 4
3   Južna Afrika 3 1 1 1 5:5 0 4
4   Slovenija 3 0 0 3 2:7 −5 0

Nova generacija

uredi

Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena, poleg tega pa je veliko igralcev zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo je bil kritična v najmanj v dveh pogledih. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar vpoklical za skoraj celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim izbrancem Katančeve izbrane vrste. Prašnikarja je skrbelo tudi protislovensko vzdušje v Trstu. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0.

Kvalifikacije za EP 2004
uredi

Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za EP 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija s štirimi zmagami, dvema remijema in dvema porazoma zasedla drugo mesto takoj za Francozi in se še tretjič zapored uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1
Rank Država T Z N P D:P +/– T          
1   Francija 8 8 0 0 29:2 +27 24 5–0 3–0 5–0 6–0
2   Slovenija 8 4 2 2 15:12 +3 14 0–2 3–1 4–1 3–0
3   Izrael 8 2 3 3 9:11 –2 9 1–2 0–0 2–0 2–2
4   Ciper 8 2 2 4 9:18 –9 8 1–2 2–2 1–1 2–1
5   Malta 8 0 1 7 5:24 –19 1 0–4 1–3 0–2 1–2

Dodatne kvalifikacije za EP 2004

uredi

Nasprotnik v dodatnih kvalifikacijah je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago in se uvrstiti na Evropsko prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2004

15. november 2003
  Hrvaška 1 – 1   Slovenija Stadion: Maksimir, Zagreb
Gledalcev: 35.000
Sodnik: Markus Merk (  Nemčija)
Pršo   5' Šiljak   22'

19. november 2003
  Slovenija 0 – 1   Hrvaška Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana
Gledalcev: 8.500
Sodnik: Urs Meier (   Švica)
Tudor   60'
Pršo   61'

Menjava generacij

uredi

Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljskih tekmah proti Poljski z 0:2, Latviji z 0:1 in Švici z 2:1. Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil mesto selektorja slovenske reprezentance.

Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka, Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.

Kvalifikacije za SP 2006
uredi

V uvodnih treh tekmah za nastop na SP 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji s 3:0 in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji z 1:0, ter brez zadetkov iztržila neodločen rezultat proti Škotski. V nadaljevanju je slovenska reprezentanca močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah dosegla le eno zmago proti Moldaviji v gosteh z 1:2. Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Italija 10 7 2 1 17:8 +9 23 2–1 2–0 1–0 4–3 2–1
2   Norveška 10 5 3 2 12:7 +5 18 0–0 1–2 3–0 1–1 1–0
3   Škotska 10 3 4 3 9:7 +2 13 1–1 0–1 0–0 0–1 2–0
4   Slovenija 10 3 3 4 10:13 –3 12 1–0 2–3 0–3 1–1 3–0
5   Belorusija 10 2 4 4 12:14 -2 10 1–4 0–1 0–0 1–1 4–0
6   Moldavija 10 1 2 7 5:16 -11 5 0–1 0–0 1–1 1–2 2–0

Kvalifikacije za EP 2008

uredi
 
Prijateljska tekma proti angleški reprezentanci leta 2009

Podobno kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele kvalifikacije za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji s 3:0 in Belorusiji s 4:2, ter zmagi proti precej slabši reprezentanci Luksemburga z 2:0,je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že mnogo prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji februarja 2007 v Domžalah. Za končni uspeh na Kekovem debiju je poskrbel Klemen Lavrič z zadetkom v 34. minuti.

Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Remiju z Albanijo v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem obračuna prejela gol in tako izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je Slovenija izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, ponovno remizirala z Albanijo ter premagala Belorusijo in Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.

Lestvica kvalifikacijske skupine G
Rank Država T Z N P D:P +/– T              
1   Romunija 12 9 2 1 26:7 +19 29 1–0 2–2 3–1 6–1 2–0 3–0
2   Nizozemska 12 8 2 2 15:5 +10 26 0–0 2–0 3–0 2–1 2–0 1–0
3   Bolgarija 12 7 4 1 18:7 +11 25 1–0 1–1 2–1 0–0 3–0 3–0
4   Belorusija 12 4 1 7 17:23 –6 13 1–3 2–1 0–2 2–2 4–2 0–1
5   Albanija 12 2 5 5 12:18 –7 11 0–2 0–1 1–1 2–4 0–0 2–0
6   Slovenija 12 3 2 7 9:16 –7 11 1–2 0–1 0–2 1–0 0–0 2–0
7   Luksemburg 12 1 0 11 2:23 -21 3 0–2 0–1 0–1 1–2 0–3 0–3

Kvalifikacije za SP 2010

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 3
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Slovaška 10 7 1 2 22:10 +12 22 0–2 2–2 2–1 2–1 7–0
2   Slovenija 10 6 2 2 18:4 +14 20 2–1 0–0 2–0 3–0 5–0
3   Češka 10 3 4 3 9:7 +2 16 1–2 1–0 0–0 2–0 7–0
4   Severna Irska 10 4 3 3 13:9 +4 15 0–2 1–0 0–0 3–2 4–0
5   Poljska 10 3 2 5 19:14 +5 11 0–1 1–1 2–1 1–1 10–0
6   San Marino 10 0 0 10 1:47 -46 0 1–3 0–3 0–3 0–3 0–2

Slovenija na SP 2010

uredi
Lestvica skupine C
Rank Država T Z N P D:P +/– T
1   ZDA 3 1 2 0 4:3 +1 5
2   Anglija 3 1 2 0 2:1 +1 5
3   Slovenija 3 1 1 1 3:3 0 4
4   Alžirija 3 0 1 2 0:2 −2 1

Kvalifikacije za EP 2012

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine C
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Italija 10 8 2 0 20:2 +18 26 3–0 3–0 1–0 3–0 5–0
2   Estonija 10 5 1 4 15:14 +1 16 1–2 1–1 0–1 4–1 2–1
3   Srbija 10 4 3 3 13:12 +1 15 1–1 1–3 1–1 2–1 3–1
4   Slovenija 10 4 2 4 11:7 +4 14 0–1 1–2 1–0 0–1 5–1
5   Severna Irska 10 2 3 5 9:13 -4 9 0–0 1–2 0–1 0–0 4–0
6   Ferski otoki 10 1 1 8 6:26 -20 4 0–1 2–0 0–3 0–2 1–1

Kvalifikacije za SP 2014

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Švica 10 7 3 0 17:6 +11 24 4–4 1–0 1–1 2–0 1–0
2   Islandija 10 5 2 3 17:15 +2 17 0–2 2–4 2–0 2–1 2–0
3   Slovenija 10 5 0 5 14:11 +3 15 0–2 1–2 3–0 1–0 2–1
4   Norveška 10 3 3 4 10:13 –3 12 0–2 1–1 2–1 0–1 2–0
5   Albanija 10 3 2 5 9:11 -2 11 1–2 1–2 1–0 1–1 3–1
6   Ciper 10 1 2 7 4:15 -11 5 0–0 1–0 0–2 1–3 0–0

Kvalifikacije za EP 2016

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Anglija 10 10 0 0 31:3 +28 30 2–0 3–1 2–1 4–0 5–0
2   Švica 10 7 0 3 24:8 +16 21 0–2 3–2 3–0 4–0 7–0
3   Slovenija 10 5 1 4 18:11 +7 16 2–3 1–0 1–0 1–1 6–0
4   Estonija 10 3 1 6 4:9 –5 10 0–1 0–1 1–0 1–0 2–0
5   Litva 10 3 1 6 7:18 -11 10 0–3 1–2 0–2 1–0 2–1
6   San Marino 10 0 1 9 1:36 -35 1 0–6 0–4 0–2 0–0 0–2

Kvalifikacije za SP 2018

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine F
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Anglija 10 8 2 0 18:3 +15 26 2–1 3–0 1–0 2–0 2–0
2   Slovaška 10 6 0 4 17:7 +10 18 0–1 3–0 1–0 4–0 3–0
3   Škotska 10 5 3 2 17:12 +5 18 2–2 1–0 1–0 1–1 2–0
4   Slovenija 10 4 3 3 12:7 +5 15 0–0 1–0 2–2 4–0 2–0
5   Litva 10 1 3 6 7:20 -13 6 0–1 1–2 0–3 2–2 2–0
6   Malta 10 0 1 9 3:25 -22 1 0–4 1–3 1–5 0–1 1–1

Kvalifikacije za EP 2020

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine G
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Poljska 10 8 1 1 18:5 +13 25 0–0 2–0 3–2 4–0 2–0
2   Avstrija 10 6 1 3 19:9 +10 19 0–1 2–1 1–0 3–1 6–0
3   Severna Makedonija 10 4 2 4 12:13 –1 14 0–1 1–4 2–1 1–0 3–1
4   Slovenija 10 4 2 4 16:11 +5 14 2–0 0–1 1–1 3–2 1–0
5   Izrael 10 3 2 5 16:18 -2 11 1–2 4–2 1–1 1–1 3–1
6   Latvija 10 1 0 9 3:28 -25 3 0–3 1–0 0–2 0–5 0–3

Kvalifikacije za SP 2022

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Hrvaška 10 7 2 1 21:4 +17 23 1–0 2–2 3–0 1–0 3–0
2   Rusija 10 7 1 2 19:6 +13 22 0–0 1–0 2–1 6–0 2–0
3   Slovaška 10 3 5 2 17:10 +7 14 0–1 2–1 2–2 2–0 2–2
4   Slovenija 10 4 2 4 13:12 +1 14 1–0 1–2 1–1 2–1 2–2
5   Ciper 10 1 2 7 4:21 –17 5 0–3 0–2 0–0 1–0 2–2
6   Malta 10 1 2 7 9:30 –21 5 1–7 1–3 0–6 0–4 3–0

Kvalifikacije za EP 2024

uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H
Rank Država T Z N P D:P +/– T            
1   Danska 10 7 1 2 19:10 +9 22 1–2 3–1 3–1 1–0 4–0
2   Slovenija 10 7 1 2 20:9 +11 22 1–1 3–0 2–1 4–2 2–0
3   Finska 10 6 0 4 18:10 +8 18 0–1 2–0 1–2 4–0 6–0
4   Kazakhstan 10 6 0 4 16:12 +4 18 3–2 1–2 0–1 1–0 3–1
5   Severna Irska 10 3 0 7 9:13 –4 9 2–0 0–1 0–1 0–1 3–0
6   San Marino 10 0 0 10 3:31 -28 0 1–2 0–4 1–2 0–3 0–2

Igralci

uredi

Oglejte si tudi: Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov

Trenutna postava

uredi
Igralci vpoklicani na kvalifikacijski tekmi za EP 2024 proti Severni Irski in San Marinu 7. oziroma 9. septembra 2023
Št. Ime in priimek Datum rojstva Nastopi Zadetki Klub
Vratarji
1 Jan Oblak 7. januar 1993 60 0   Atlético Madrid
12 Vid Belec 6. junij 1990 19 0   APOEL
16 Matevž Vidovšek 31. marec 1989 1 0   Olimpija Ljubljana
Branilci
2 Žan Karničnik 18. september 1994 22 1   Celje
3 Jure Balkovec 9. september 1994 31 0   Alanyaspor
4 Miha Blažič 8. maj 1993 28 0   Lech Poznań
6 Jaka Bijol 5. februar 1999 43 1   Udinese
13 Erik Janža 21. junij 1993 5 1   Górnik Zabrze
18 Vanja Drkušić 30. oktober 1999 2 0   Sochi
20 Petar Stojanović 7. oktober 1995 49 2   Empoli
23 David Brekalo 3. december 1998 11 1   Viking
Vezisti
5 Jon Gorenc Stankovič 14. januar 1996 18 1   Sturm Graz
7 Benjamin Verbič 27. november 54 5   Panathinaikos
8 Sandi Lovrić 28. marec 1998 31 4   Udinese
14 Jasmin Kurtić 10. januar 1989 87 2   CS U Craiova
21 Timi Max Elšnik 29. april 1998 8 0   Olimpija Ljubljana
22 Adam Gnezda Čerin 16. julij 1999 25 3   Panathinaikos
Napadalci
9 Andraž Šporar 27. februar 1994 48 10   Panathinaikos
11 Benjamin Šeško 31. maj 2003 24 9   RB Leipzig
14 Žan Celar 14. marec 1999 8 0   Lugano
15 Jan Mlakar 23. oktober 1998 12 2   Pisa
17 Žan Vipotnik 18. marec 2002 7 2   Bordeaux
19 Luka Zahović 15. november 1995 15 0   Pogoń Szczecin
Aljoša Matko 29. marec 2000 0 0   Celje

Nedavni vpoklici

uredi
Igralci vpoklicani v zadnjih dvanajstih mesecih, ki niso del trenutne ekipe
Ime in priimek Datum rojstva Nastopi Zadetki Klub Zadnji vpoklic
Vratarji
Aljaž Ivačič 29. december 1993 0 0   Portland Timbers Proti   Finski, 16. junija 2023
Martin Turk 21. avgust 2003 0 0   Parma Proti   Danski, 19. junija 2023
Igor Vekić 6. maj 1998 0 0   Vejle Proti   Črni gori, 22. novembra 2022
Branilci
Žan Zaletel 16. september 1999 0 0   Viborg Proti   San Marinu, 26. marca 2023
Gregor Sikošek 13. februar 1994 11 0   Maribor Proti   Črni gori, 17. novembra 2022
Miha Mevlja 12. junij 1990 50 2 Brez kluba Proti   Romuniji, 17. novembra 2022
Vezisti
Domen Črnigoj 18. november 1995 26 3   Reggiana Proti   Danski, 19. junija 2023
Tomi Horvat 24. marec 1999 4 0   Sturm Graz Proti   Danski, 19. junija 2023
Miha Zajc 1. julij 1994 38 8   Fenerbahçe Proti   San Marinu, 10. septembra 2023
Napadalci
Andrés Vombergar 20. november 1994 2 0   Ittihad Kalba Proti   San Marinu, 26. marca 2023

Slovenija je prve uradne tekme leta 1992 igrala v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji. Ker je reprezentanca Jugoslavije uporabljala drese podobne barvne kombinacije, je želelo vodstvo NZS narediti spremembo, da bi se tudi na tem področjo oddaljili od bivše države. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljane in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, nogometnega kluba Olimpija . V belo-zelenih barvah je Slovenija prvič zaigrala leta 1993.

Slovenija je imela v obdobju od leta 1992 do danes kar nekaj opremljevalcev. Najbolj ikonični so bili dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola, na prsni strani.

Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja Gorenjske in Štajerske, saj je marsikoga zmotilo, da reprezentanca igra v barvah Olimpije. Iz tega razloga se je takrat novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca tako od 1. januarja 2012 nosi drese v barvah slovenske zastave. Domači dresi so v osnovni beli barvi in gostujoči modri.

Opremljevalci

uredi
Proizvajalec Obdobje
Adidas 1992–1993
Puma 1993–1996
Adidas 1997–2001
Uhlsport 2002–2003
Kappa 2003–2006
Nike 2007–

Zgodovina dresov reprezentance

uredi
     
 
 
 
do 1994
     
 
 
 
1994–1995
     
 
 
 
1994–1995
     
 
 
 
SP 1998
     
 
 
 
EP 2000
Domači
     
 
 
 
EP 2000
V gosteh
     
 
 
 
SP 2002
Domači
     
 
 
 
SP 2002
V gosteh
     
 
 
 
2005–2006
Domači
     
 
 
 
2005–2006
V gosteh
     
 
 
 
2007–2009
Domači
     
 
 
 
2007–2009
V gosteh
     
 
 
 
2010–2011
Domači
     
 
 
 
2010–2011
V gosteh
     
 
 
 
2012–2013
Domači
     
 
 
 
2012–2013
V gosteh
     
 
 
 
2014–2015
Domači
     
 
 
 
2014–2015
V gosteh
     
 
 
 
2016–2017
Domači
     
 
 
 
2016–2017
V gosteh

Statistika

uredi

Glej tudi: Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance

Največ nastopov

uredi

Reprezentančno aktivni igralci so označeni s krepko.

# Ime Reprezentančna kariera Nastopi Zadetki
1 Boštjan Cesar 2003–2018 101 10
2 Bojan Jokić 2006–2019 100 1
3 Valter Birsa 2006–2018 90 7
4 Jasmin Kurtić 2012– 89 2
5 Samir Handanović 2004–2015 81 0
6 Milivoje Novaković 2006–2017 80 32
Zlatko Zahovič 1992–2004 80 35
8 Josip Iličić 2010–2021 79 16
9 Mišo Brečko 2004–2015 77 0
10 Milenko Ačimovič 1998–2007 74 13
Aleš Čeh 1992–2002 74 1
Nazadnje posodobljeno: 24. november 2023[1][5]

Največ zadetkov

uredi

Reprezentančno aktivni igralci so označeni s krepko.

# Ime Reprezentančna kariera Zadetki Nastopi Zadetki/tekmo
1 Zlatko Zahovič 1992–2004 35 80 0.44
2 Milivoje Novaković 2006–2017 32 80 0.4
3 Sašo Udovič 1993–2000 16 42 0.38
Josip Iličić 2010–2021 16 79 0.2
5 Ermin Šiljak 1994–2005 14 48 0.29
6 Milenko Ačimovič 1998–2007 13 74 0.18
7 Tim Matavž 2010–2020 11 39 0.28
8 Benjamin Šeško 2021– 10 26 0.38
Primož Gliha 1992–1998 10 28 0.36
Andraž Šporar 2016– 10 49 0.2
Boštjan Cesar 2003–2018 10 101 0.1
Nazadnje posodobljeno: 24. november 2023[1][5]

Selektorji

uredi

Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 27.novembra 2018 Matjaž Kek.

Ime Obdobje Tekme Zmage Remiji Porazi % zmag % remijev % porazov Točke/tekmo
  Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 1991–1993 4 1 2 1 25% 50% 25% 1,25
  Verdenik, ZdenkoZdenko Verdenik 1994–1997 24 6 6 12 25% 25% 25% 1,00
  Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 1998–1998 5 1 1 3 20% 20% 60% 0,80
  Katanec, SrečkoSrečko Katanec 1998–2002 46 17 16 13 37% 35% 28% 1,46
  Prašnikar, BojanBojan Prašnikar 2002–2004 15 4 3 8 27% 20% 53% 1,00
  Oblak, BrankoBranko Oblak 2004–2006 23 6 7 10 26% 30% 44% 1,09
  Kek, MatjažMatjaž Kek 2007–2011 49 20 9 20 41% 18% 41% 1,41
  Stojanovič, SlavišaSlaviša Stojanovič 2011–2012 9 2 2 5 22% 22% 56% 0,89
  Katanec, SrečkoSrečko Katanec 2013–2017 42 16 7 19 38% 17% 45% 1,31
  Kavčič, TomažTomaž Kavčič 2017–2018 7 1 1 5 14% 14% 72% 0,57
  Benedejčič, IgorIgor Benedejčič 2018–2018 2 0 0 2 0% 100% 0% 1,00
  Kek, MatjažMatjaž Kek 2018– 44 19 14 11 43% 32% 25% 1,61
Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023 . Statistike povzete po uradni statistiki Transfermarkt.com.

Statistika Slovenije na svetovnih prvenstih

uredi
Leto Krog Mesto Tekme Zmage Remiji Porazi Dani zadetki Prejeti zadetki Zadetki/tekmo
1998
2002 Skupinski del 27. 3 0 0 3 2 7 0,66
2006
2010 Skupinski del 18. 3 1 1 1 3 3 1,00
2014
2018
2022
Skupaj 6 1 1 4 5 10 0,83

Statistika na domačih tekmah

uredi
Stadion Mesto Tekme Zmage Remiji Porazi Dani zadetki Prejeti zadetki % zmag % remijev % porazov Zadetki/tekmo
Stadion Bežigrad Ljubljana 27 14 5 8 45 31 52% 18% 30% 1,67
Stožice Ljubljana 45 20 12 13 64 44 44% 27% 29% 1,42
Športni park Šiška Ljubljana 2 1 1 0 3 1 50% 50% 0 1,50
Športni park Domžale Domžale 1 1 0 0 1 0 100% 0 0 1,00
Fazanerija Murska Sobota 2 1 0 1 3 4 50% 0 50% 1,50
Ljudski vrt Maribor 24 15 3 6 44 21 63% 12% 25% 1,83
Arena Petrol Celje 17 6 3 8 16 19 35% 18% 47% 0,94
Bonifika Koper 5 2 1 2 9 5 40% 20% 40% 1,80
Športni park Nova Gorica Nova Gorica 2 0 0 2 2 7 0 0 100% 1,00
Stadion Stanka Mlakarja Kranj 1 0 0 1 1 4 0 0 100% 0,00
Skupaj 126 60 25 41 188 136 48% 20% 32% 1,49
Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Prizorišča reprezentančnih tekem

uredi

Prvi domači stadion slovenske reprezentance je bil Stadion Bežigrad v Ljubljani. Reprezentančne tekme so tam potekale vse do leta 2004, dokler niso zaradi dotrajanosti stadiona tekem prestavili v Celje. Leta 2008 se je končala prenova Ljudskega vrta, zato so reprezentančne tekme takrat prestavili v Maribor, kjer so potekale do leta 2010, ko je vrata odprl na novo zgrajeni največji stadion v Sloveniji - Stadion Stožice. Od leta 2010 vse večje reprezentančne tekme potekajo v Stožicah, z izjemo nekaterih prijateljskih tekem, ki zaradi slabšega obiska potekajo na manjših stadionih.

Družbeni pomen

uredi

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno nogometno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne države Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković zapisal: „ [...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“

Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet pivečalo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vzporedno z uspehi večala in padala.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Slovenia – Record International Players«. rsssf.org. Pridobljeno 24. novembra 2023.
  2. 2,0 2,1 2,2 »Vsi izidi (1992–2022)«. rtvslo.si. Pridobljeno 21. julija 2023.
  3. »Prijateljska tekma Slovenija : Estonija«. transfermarkt.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  4. »Zdenko Verdenik«. transfermarkt.com. Pridobljeno 21. julija 2023.
  5. 5,0 5,1 »Slovenia Footballers«. eu-football.info (v angleščini). Pridobljeno 24. novembra 2023.

Literatura

uredi
  • (2001). Slovenija igra naprej!. Ljubljana: Založba Slon. (COBISS)
  • Šubic, M. (2001). Slovenija je šla naprej. Ljubljana: Dnevnik. (COBISS)
  • Maselj, L. (2007). 15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Zunanje povezave

uredi