Slovenska nogometna reprezentanca
Ta članek vključuje seznam virov, nadaljnjega branja ali zunanjih povezav, njegovi viri pa ostajajo nejasni, ker nima sprotnih sklicev. (mesec ni naveden) |
Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. 3. januarja 2007 je na sedež selektorja stopil Matjaž Kek. Trenutni predsednik NZS je Radenko Mijatovič od leta 2017, po tem, ko je Aleksander Čeferin, ki je bil na tem položaju od 2011, postal predsednik UEFA. Čeferin je nasledil Ivana Simiča, ki je bil pred tem predsednik NZS.
NZS | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Vzdevek | – | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Organizacija | Nogometna zveza Slovenije | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Selektor | Matjaž Kek | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Največ nastopov | Boštjan Cesar (101)[1] | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Največ zadetkov | Zlatko Zahovič (35)[1] | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||
Prvi mednarodni nastop Neuradna ![]() ![]() (Ljubljana, Jugoslavija; 23. junij 1921) Uradna ![]() ![]() (Tallinn, Estonija; 3. junij 1992) | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Najvišja zmaga![]() ![]() (Muškat, Oman; 8. februar 1999) | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Najvišji poraz![]() ![]() (Saint-Denis, Francija; 12. oktober 2002) | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Svetovno prvenstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Nastopi | 2 (prvič 2002) | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Najboljši rezultat | Skupinski del, 2002 and 2010 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropsko prvenstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||
Nastopi | 1 (prvič 2000) | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Najboljši rezultat | Skupinski del, 2000 |
Slovenija je odigrala prvo mednarodno tekmo leta 1992 v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.
Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal sedanji trener HNK Rijeka Matjaž Kek. V tistih kvalifikacijah je Slovenija zasedla šesto mesto, veliki uspeh Keka in njegovih varovancev pa je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v skupini 3 zasedla končno drugo mesto in se je uspela še drugič uvrstiti v dodatne kvalifikacije za nastop na glavnem delu tega največjega nogometnega tekmovanja na svetu, kjer je premagala Rusijo in se uspela še drugič uvrstiti v glavni del svetovnega prvenstva. Na prvenstvu je v skupini C osvojila tretje mesto s štirimi osvojenimi točkami in končala na skupnem 18. mestu. Na novi Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu (prej 23. mesto). Isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.
PostavaUredi
Trenutna postavaUredi
Ime in priimek | Datum rojstva | Število nastopov | Število golov | Klub |
---|---|---|---|---|
Vratarji | ||||
Jan Oblak | 07. 01 1993 | 24 | 0 | Atletico Madrid |
Vid Belec | 06. 06. 1990 | 13 | 0 | APOEL |
Nejc Vidmar | 31. 03. 1989 | 0 | 0 | NK Olimpja Ljubljana |
Obrambni igralci | ||||
Petar Stojanović | 07. 10. 1995 | 12 | 0 | Dinamo Zagreb |
Aljaž Struna | 04. 08. 1990 | 18 | 1 | Houston Dynamo |
Miha Blažič | 08. 05. 1993 | 4 | 0 | Ferencvarosi |
Erik Janža | 21. 06. 1993 | 1 | 0 | Gornik Zabrze |
Uroš Korun | 25. 05. 1987 | 0 | 0 | Piast Głiwice |
Jure Balkovec | 09. 09. 1994 | 3 | 0 | Empoli |
Miha Mevlja | 12. 06. 1990 | 23 | 1 | PFC Sochi |
Bojan Jokić | 17. 05. 1986 | 99 | 1 | FC Ufa |
Zvezni igralci | ||||
Rene Krhin | 21. 05. 1990 | 44 | 2 | FC Nantes |
Josip Iličić | 29. 01. 1988 | 60 | 7 | Atalanta |
Jasmin Kurtić | 10. 01. 1989 | 54 | 1 | SPAL |
Miha Zajc | 01. 07. 1994 | 15 | 5 | Fenerbahce SK |
Benjamin Verbič | 27. 11. 1993 | 25 | 5 | Dinamo Kiev |
Adam Gnezda Čerin | 16. 07. 1999 | 0 | 0 | Nurenberg |
Žan Majer | 25. 07. 1992 | 2 | 0 | Lecce |
Denis Popović | 15. 07. 1989 | 4 | 0 | FC ZÜrich |
Napadalci | ||||
Tim Matavž | 13. 01. 1989 | 37 | 10 | Vitesse |
Roman Bezjak | 21. 02. 1989 | 30 | 5 | APOEL FC |
Andraž Šporar | 27. 02. 1994 | 16 | 2 | Slovan Bratislava |
Robert Berič | 17. 06. 1991 | 23 | 2 | AS Saint-Étienne |
ZgodovinaUredi
Prva leta slovenske reprezentance (1991–1994)Uredi
Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo NZJ, da NZS zaradi vojaške agresije na Slovenijo prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija razglašen Bojan Prašnikar.
Prvo tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 neuradno srečanje proti Hrvatom v Murski Soboti (0:1). Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec zgodovinskega prvega gola za samostojno Slovenijo je bil v 73. minuti Igor Benedejčič.
Prva tekma Slovenije
19. junij 1991 |
Slovenija | 0 – 1 | Hrvaška | Stadion: Fazanerija, Murska Sobota |
Komljenović 65 |
Prva uradna tekma Slovenije
3. junij 1992 |
Estonija | 1 – 1 | Slovenija | Stadion: Talinn Gledalcev: 1,000 Sodnik: Aho Eero ( Finska ) |
Pustov 5 | Benedejčič 73 |
Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Zgodovinsko prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 proti Estoniji, tedaj sta gole v razmaku dveh minut zabila Samir Zulič (13. minuta) in Sašo Udovič (14.).
Prve kvalifikacije (1994–1998)Uredi
Januarja leta 1994 je na selektorsko klop sedel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija krenila v svoje prve kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu 1996. Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec zgodovinskega prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič, ki je v 13. minuti poslal žogo za hrbet italijanskega vratarja Pagliuce. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0, 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2) - dveh neodločenih rezultatov in petih porazih, je Slovenija zasedla predzadnje, peto mesto, v svoji skupini.
Kvalifikacije za EP 1996Uredi
Lestvica kvalifikacijske skupine 4:
Rank | Team | Pts | Pld | W | D | L | GF | GA |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | Hrvaška | 23 | 10 | 7 | 2 | 1 | 22 | 5 |
2 | Italija | 23 | 10 | 7 | 2 | 1 | 20 | 6 |
3 | Litva | 16 | 10 | 5 | 1 | 4 | 13 | 12 |
4 | Ukrajina | 13 | 10 | 4 | 1 | 5 | 11 | 15 |
5 | Slovenija | 11 | 10 | 3 | 2 | 5 | 13 | 13 |
6 | Estonija | 0 | 10 | 0 | 0 | 10 | 3 | 31 |
Kvalifikacijske tekme Slovenije za EP 1996 v AnglijiUredi
7. september 1994, Slovenija 1 - 1 Italija 12. oktober 1994, Ukrajina 0 - 0 Slovenija 16. november 1994, Slovenija 1 - 2 Litva |
7. junij 1995, Litva 2 - 1 Slovenija 11. junij 1995, Estonija 1 - 3 Slovenija 6. september 1995, Italija 1 - 0 Slovenija 11. oktober 1995, Slovenija 3 - 2 Ukrajina 15. november 1995, Slovenija 1 - 2 Hrvaška |
Naslednje kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998 so se za Slovenijo končale katastrofalno. Le ena točka na osmih tekmah ob le petih doseženih golih je bilo manj, kot so pričakovali celo največji pesimisti. Edina svetla točka tega obdobja je bila tekma proti Hrvaški v Splitu, ki se je končala z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub slabemu rezultatu je bilo v slovenski igri opaziti več tveganja in napadalne igre kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za dolgoročni uspeh reprezentance. Verdenik, ki je moral pod pritiskom medijev zaradi slabih kvalifikacij oditi, je slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je vodil reprezentanco samo pet mesecev. Na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila samo eno zmago, nakar je predsednik Nogometne Zveze Slovenije Rudi Zavrl sprejel tvegano odločitev.
Kvalifikacije za SP 1998Uredi
Lestvica kvalifikacijske skupine 1:
Rank | Team | Pts | Pld | W | D | L | GF | GA | GD |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | Danska | 17 | 8 | 5 | 2 | 1 | 14 | 6 | 8 |
2 | Hrvaška | 15 | 8 | 4 | 3 | 1 | 17 | 12 | 5 |
3 | Grčija | 14 | 8 | 4 | 2 | 2 | 11 | 4 | 7 |
4 | Bosna in Hercegovina | 9 | 8 | 3 | 0 | 5 | 9 | 14 | -5 |
5 | Slovenija | 1 | 8 | 0 | 1 | 7 | 5 | 20 | -15 |
Kvalifikacjske tekme Slovenije za SP 1998Uredi
24. april 1996, Atene, Grčija - Grčija 2 - 0 Slovenija 1. september 1996, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 0 - 2 Danska 10. november 1996, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 1 - 2 Bosna in Hercegovina |
30. april 1997, Kopenhagen, Danska - Danska 4 - 0 Slovenija 6. september 1997, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 0 - 3 Grčija 10. september 10 1997, Sarajevo, BIH - Bosna in Hercegovina 1 - 0 Slovenija 11. oktober 1997, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 1 - 3 Hrvaška |
Slovenija gre naprej (1998–2002)Uredi
Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, VfB Stuttgarta in Sampdorie je stopil na selektorski stolček brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med letoma 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco. Kljub neizkušenosti se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah pod vodstvom Katanca za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila samo točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju v Gruziji in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.
Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino, ki je veljala za velikega favorita tega dvoboja. Moštvo okoli super zvezdnika Andreja Ševčenka je prepričljivo odigralo kvalifikacije, kjer so pustili za seboj reprezentanco Rusije in dvakrat remizirali s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0. Kljub zaostanku je Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Na 1:1 je v 53. minuti izenačil Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem s svojim golom iz sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Slovenija je na povratno tekmo v Kijev odšla z golom prednosti. Tekma v gosteh se je enako pričela kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je zaostajala večji del tekme z 1:0, preden je Miran Pavlin izenačil rezultat v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.
Slovenija na EP 2000Uredi
Slovenija na SP 2002Uredi
KvalifikacijeUredi
Glavni turnirUredi
Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med dvaintrideset reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi prav tako ni bilo moštev, nogometno dosti močnejših držav od Slovenije. Po uvodnem porazu proti Španiji (1:3), sta sledila še dva poraza proti Južni Afriki (0:1) in Paragvaju (1:3). Edina gola za Slovenijo sta dosegla Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Tako je Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.
Nova generacija (2002–2006)Uredi
Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena in razpolovljena. Poleg tega je veliko igralcev iz zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Najmanj v dveh pogledih je bila prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo kritična. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar poklical skoraj za celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim Katančevim izbrancem. Posebej pa je skrbelo protislovensko vzdušje v Trstu, ki ni bilo najbolj posrečen gostitelj sosedskega nogometnega obračuna. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0. Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija s štirimi zmagami, dvema neodločenima rezultatoma in dvema porazoma, zasedla drugo mesto za Francozi in se še tretjič zapored popeljala do dodatnih kvalifikacij. Takratni nasprotnik je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago z 1:0 in se na koncu uvrstili na Evropsko prvenstvo. Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljski tekmah proti Poljski (0:2), Latviji (0:1) in Švici (2:1). Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil krmilo slovenske reprezentance.
Kvalifikacije za EP 2004Uredi
Lestvica kvalifikacijske skupine 1:
Team | Pld | W | D | L | GF | GA | Pts |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Francija | 8 | 8 | 0 | 0 | 29 | 2 | 24 |
Slovenija | 8 | 4 | 2 | 2 | 15 | 12 | 14 |
Izrael | 8 | 2 | 3 | 3 | 9 | 11 | 9 |
Ciper | 8 | 2 | 2 | 4 | 9 | 18 | 8 |
Malta | 8 | 0 | 1 | 7 | 5 | 24 | 1 |
Dodatne kvalifikacije za EP 2004
15. november 2003 17:30 |
Hrvaška | 1 – 1 | Slovenija | Stadion: Maksimir, Zagreb Gledalcev: 35,000 Sodnik: Merk (Nemčija) |
Pršo 5 | Šiljak 22 |
19. november 2003 17:30 |
Slovenija | 0 – 1 | Hrvaška | Stadion: Bežigrad, Ljubljana Gledalcev: 10,000 Sodnik: Meier (Švica) |
Pršo 61 |
Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom iz zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka ter nemških Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.
V uvodnih treh tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji (3:0) in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji (1:0) in iztržila neodločen rezultat proti Škotski (0:0). V nadaljevanju je Slovenija močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah zabeležila le še eno zmago proti Moldaviji v gosteh (1:2). Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.
Kvalifikacije za SP 2006Uredi
Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5:
Čakanje na uspehe (od 2006)Uredi
Podobno klavrno, kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele tiste za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji (3:0) in Belorusiji (4:2) ter zmagi proti za razred slabši reprezentanci Luksemburga (2:0) je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že veliko prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji 7. februarja v Domžalah. Po slabi igri Slovencev je za končni uspeh na Kekovem debiju poskrbel Klemen Lavrič, ki je v 34. minuti dosegel gol in s tem Sloveniji zagotovil prvo zmago pod novim selektorjem.
Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Slabi tekmi proti Albaniji v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem prejela gol in izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je reprezentanca izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, remizirala z Albanijo in premagala Belorusijo ter Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.
Kvalifikacije za EP 2008Uredi
Svetovno prvenstvo 2010Uredi
KvalifikacijeUredi
Glavni turnirUredi
Kvalifikacije za EP 2012Uredi
DresUredi
Slovenija je igrala prve uradne tekme leta 1992 v belo-modro-rdeči kombinaciji. Ker so imele ostale reprezentance bivše Jugoslavije podobne barvne kombinacije, so želeli vodilni v NZS narediti spremembo, da bi se oddaljili od Jugoslavije. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljana in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, Nk Olimpija. V belo-zelenih barvah so prvič zaigrali leta 1993. Sestava barv se je vse od takrat samo rahlo spremenila. Od leta 2007 naprej igra slovenska reprezentanca na domačih tekmah v belih dresih, belih hlačkah in belih golenkah. Na gostujočih tekmah je barvna sestava v celoti temno zelena. Uradni opremljevalec reprezentance je od januarja 2007 Nike.
Slovenija je imela v razdobju od leta 1992 do danes, kar nekaj opremljevalcev. Najbolj nam sežejo v spomin dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola na prsni strani. Ta dres je bil tudi izbran za najlepši dres Evropskega prvenstva 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Imeli smo tudi drese od Italijanska izdelovalca Kappa.
Dresi na SP 2010Uredi
Dres je vseboval nekatere manjše spremembe, ki so služili boljši prepoznavnosti izbrane vrste. Nanj se je vrnil motiv Triglava, ki je krasil slovenske drese že na SP 2002.
Po 1. januarju 2012Uredi
Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja gorenjske in štajerske, saj jim ni bilo všeč da igra reprezentanca v barvah kluba NK Olimpija. Iz tega razloga se je takratni novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca bo tako od 1. januarja 2012 nosila drese v barvi zastave. S tem bodo dresi v osnovni beli barvi in rezervni modri barvi. Vse druge kombinacije so odvisne od dizajnov opremljevalca, bo pa imela tako osnovna bela in rezervna modra košček rdeče barve.
OpremljevalciUredi
Proizvajalec | Leta |
---|---|
Adidas | 1992–1993 |
Puma | 1993–1996 |
Adidas | 1997–2001 |
Uhlsport | 2002–2003 |
Kappa | 2003–2006 |
Nike | 2007–danes |
Zgodovina dresov reprezentanceUredi
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Udeležbe na turnirjihUredi
Slovenija je odigrala svoje prve kvalifikacije kot samostojna država leta 1994. Največji doseg doslej je bila uvrstitev na Evropsko prvenstvo 2000 na Nizozemskem in v Belgiji ter na Svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in Južni Koreji. Obakrat je že v prvem krogu izpadla. Leta 2004 se je reprezentanci ponovno uspelo prebiti v dodatne kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. Nasprotnik je bila reprezentanca Hrvaške. Po neodločenem izidu v Zagrebu (1:1), je Slovenija doma izgubila z 1:0, kar je pomenilo konec sanj o drugem nastopu na Evropskem prvenstvu. V kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010 je reprezentanci uspel naslednji veliki met, saj se je po zmagi v dodatnih kvalifikacijah nad Rusijo še drugič uvrstila na največje tekmovanje na svetu - na svetovno prvenstvo.
Opomba: Med letoma 1918 - 1991 je Slovenija spadala pod Jugoslavijo.
Nastopi na EP in SPUredi
Statistika Slovenije za FIFA Svetovna prvenstvaUredi
Leto | Krog | Mesto | Tekem | Zmag | Remijev | Porazov | Danih zadetkov | Prejetih zadetkov |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1998 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
** 2002 | skupinski del (4. mesto) | 27 | 3 | 0 | 0 | 3 | 2 | 7 |
2006 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
2010 | skupinski del (3. mesto) | 18 | 3 | 1 | 1 | 1 | 3 | 3 |
2014 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - | - |
Skupaj | 2/5 | 0 naslovov prvaka | 6 | 1 | 1 | 4 | 5 | 10 |
- **Svetovno prvenstvo FIFA 2002 je potekalo tudi na Japonskem. Slovenija je igrala zgolj v Južni Koreji.
Statistika Slovenije za UEFA Evropska prvenstvaUredi
Leto | Krog | Tekem | Zmag | Remijev | Porazov | Danih zadetkov | Prejetih zadetkov |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1996 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - |
2000 | Skupinski del (4. mesto) | 3 | 0 | 2 | 1 | 4 | 5 |
2004 | Dodatne kvalifikacije | - | - | - | - | - | - |
2008 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - |
2012 | Brez uvrstitve | - | - | - | - | - | - |
Skupaj | 1/5 | 3 | 0 | 2 | 1 | 4 | 5 |
Pripravljalna tekmovanjaUredi
Leto | P | Pozicija | W | D | L | GS | GA | GD |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2006 Larnaka | 2 | 2. | 1 | 0 | 1 | 2 | 3 | -1 |
2004 San Fernando | 1 | 2. | 0 | 0 | 1 | 0 | 2 | -2 |
2002 Hongkong | 2 | 3. | 0 | 1 | 1 | 1 | 5 | -4 |
2000 Muškat | 2 | 1. | 1 | 1 | 0 | 5 | 1 | +4 |
1999 Muškat | 2 | 2. | 1 | 0 | 1 | 7 | 2 | +5 |
1998 Limasol | 3 | 3. | 0 | 2 | 1 | 4 | 4 | 0 |
1996 La Valeta | 3 | 2. | 2 | 1 | 1 | 8 | 4 | +4 |
1994 La Valeta | 3 | 2. | 2 | 1 | 1 | 8 | 4 | +4 |
Razvrstitev Slovenije na lestvici FIFEUredi
2007 | Mesto | 2008 | Mesto | 2009 | Mesto | 2010 | Mesto |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Januar 2007 | 77 | Januar 2008 | 81 | Januar 2009 | 57 | Januar 2010 | 31 |
Februar 2007 | 71 | Februar 2008 | 79 | Februar 2009 | 52 | Februar 2010 | 33 |
Marec 2007 | 72 | Marec 2008 | 80 | Marec 2009 | 59 | Marec 2010 | 29 |
April 2007 | 76 | April 2008 | 74 | April 2009 | 63 | April 2010 | 23 |
Maj 2007 | 76 | Maj 2008 | 74 | Maj 2009 | 63 | Maj 2010 | 25 |
Junij 2007 | 89 | Junij 2008 | 76 | Junij 2009 | 61 | Junij 2010 | 25 |
Julij 2007 | 88 | Julij 2008 | 81 | Julij 2009 | 62 | Julij 2010 | 19 |
Avgust 2007 | 94 | Avgust 2008 | 77 | Avgust 2009 | 60 | Avgust 2010 | 19 |
September 2007 | 75 | September 2008 | 71 | September 2009 | 54 | September 2010 | 19 |
Oktober 2007 | 76 | Oktober 2008 | 73 | Oktober 2009 | 49 | Oktober 2010 | 15 |
November 2007 | 83 | November 2008 | 58 | November 2009 | 33 | November 2010 | 15 |
December 2007 | 83 | December 2008 | 57 | December 2009 | 31 | December 2010 | / |
StatistikaUredi
Največ nastopovUredi
Aktivni igralci so označeni s krepko.
# | Ime | Reprezentančna kariera | Nastopi | Zadetki |
---|---|---|---|---|
1 | Boštjan Cesar | 2003–2018 | 102 | 10 |
2 | Bojan Jokić | 2006-2019 | 100 | 1 |
3 | Valter Birsa | 2005–2018 | 90 | 7 |
4 | Zlatko Zahovič | 1992–2004 | 84 | 36 |
5 | Aleš Čeh | 1992-2002 | 83 | 2 |
Jasmin Kurtić | 2012– | 83 | 2 | |
7 | Samir Handanović | 2004-2015 | 81 | 0 |
Marinko Galić | 1994-2002 | 81 | 1 | |
9 | Milivoje Novaković | 2006-2017 | 80 | 32 |
10 | Josip Iličić | 2010- | 78 | 16 |
- Nazadnje posodobljeno: 21. januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.
Najboljši strelciUredi
Aktivni igralci so označeni s krepko.
# | Ime | Reprezentančna kariera | Nastopi | Zadetki |
---|---|---|---|---|
1 | Zlatko Zahovič | 1992–2004 | 84 | 36 |
2 | Milivoje Novaković | 2006– | 80 | 32 |
3 | Sašo Udovič | 1993-2000 | 42 | 16 |
Primož Gliha | 1992-1998 | 36 | 16 | |
Josip Iličić | 2010- | 78 | 16 | |
6 | Ermin Šiljak | 1994-2005 | 52 | 15 |
7 | Milenko Ačimović | 1998-2007 | 76 | 13 |
8 | Tim Matavž | 2010- | 39 | 11 |
9 | Boštjan Cesar | 2003-2018 | 102 | 10 |
10 | Zlatko Dedić | 2004-2013 | 48 | 8 |
- Nazadnje posodobljeno: 21.januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.
SelektorjiUredi
Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 27.novembra 2018 Matjaž Kek.
Ime | Čas vodenja | Št. tekem | Št. zmag | Št. remijev | Št. porazov | % zmag | % remijev | % porazov |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bojan Prašnikar | 1991–1993 | 4 | 1 | 2 | 1 | 25.00 | 50.00 | 25.00 |
Zdenko Verdenik | 1994–1997 | 32 | 10 | 8 | 14 | 31.25 | 25.00 | 43.75 |
Bojan Prašnikar | 1998 | 5 | 1 | 1 | 3 | 20.00 | 20.00 | 60.00 |
Srečko Katanec | 1998–2002 | 47 | 18 | 16 | 13 | 38.30 | 34.00 | 27.70 |
Bojan Prašnikar | 2002–2004 | 16 | 6 | 3 | 7 | 37.50 | 18.75 | 43.75 |
Branko Oblak | 2004–2006 | 23 | 6 | 7 | 10 | 26.10 | 30.40 | 43.50 |
Matjaž Kek | 2007–2011 | 49 | 20 | 9 | 20 | 40.82 | 18.37 | 40.82 |
Slaviša Stojanovič | 2011–2012 | 9 | 2 | 2 | 5 | 22.22 | 22.22 | 55.56 |
Srečko Katanec | 2013-2017 | 42 | 16 | 7 | 19 | 38.09 | 16,66 | 45.23 |
Tomaž Kavčič | 2017-2018 | 7 | 1 | 1 | 5 | 14.28 | 14.28 | 71.42 |
Igor Benedejčič | 2018 | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 | 100 | 0 |
MatjažKek | 2018- | 40 | 17 | 13 | 10 | 42.50 | 32.50 | 25.00 |
- Nazadnje posodobljeno: 22.januar.2023 . Statistike povzete po uradni statistiki NZS.
Statistika na vseh domačih tekmahUredi
Stadion | Mesto | Št. tekem | Št. zmag | Št. remijev | Št. porazov | Dani goli | Prejeti goli | % zmag | % remijev | % porazov |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bežigrad | Ljubljana | 27 | 14 | 5 | 8 | 45 | 34 | 51.85 | 18.51 | 29.62 |
Ljudski vrt | Maribor | 23 | 15 | 3 | 5 | 43 | 19 | 65.22 | 13.04 | 21.74 |
Arena Petrol | Celje | 17 | 6 | 3 | 8 | 16 | 19 | 35.29 | 17.65 | 47.06 |
Stožice | Ljubljana | 16 | 5 | 2 | 9 | 21 | 23 | 31.25 | 12.50 | 56.25 |
Bonifika | Koper | 4 | 1 | 1 | 2 | 3 | 5 | 25.00 | 25.00 | 50.00 |
Fazanerija | Murska Sobota | 2 | 1 | 0 | 1 | 3 | 4 | 50.00 | 0 | 50.00 |
Športni park Nova Gorica | Nova Gorica | 2 | 0 | 0 | 2 | 2 | 7 | 0 | 0 | 100 |
ŽŠD Ljubljana | Ljubljana | 2 | 1 | 1 | 0 | 3 | 1 | 50 | 50 | 0 |
Športni park Domžale | Domžale | 1 | 1 | 0 | 0 | 1 | 0 | 100 | 0 | 0 |
Stanko Mlakar | Kranj | 1 | 0 | 0 | 1 | 1 | 4 | 0 | 0 | 100 |
- Nazadnje posodobljeno: 5. junij 2016. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.
Prizorišča reprezentančnih tekemUredi
Slovenska reprezentanca od leta 2008 odigra svoje domače tekme na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Prenovljeni nogometni stadion sprejme 12.435 gledalcev. Članska reprezentanca je prvo srečanje na prenovljenem Ljudskem vrtu v Mariboru odigrala 20. avgusta 2008 proti reprezentanci Hrvaške s sklopu prijateljskih srečanj in izgubila z rezultatom 2:3. Pred selitvijo na prenovljeni Ljudski vrt je reprezentanca igrala na Areni Petrol v Celju, pred tem pa na Centralnem stadionu Bežigrad v Ljubljani.
Druga glavna prizorišča v zadnjih letih so bila Murska Sobota ter po enkrat Kranj, Nova Gorica, Koper in Domžale. Na prijateljskih tekmah kjer je pričakovano manjše število gledalcev, se tudi izberejo mesta z manjšimi stadioni.
Družbeni pomenUredi
V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: „[...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“ Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski in reprezentančni ravni.
LiteraturaUredi
Zunanje povezaveUredi
- Spletna stran Nogometne zveze Slovenije
- Statistika nogometne reprezentance
- Statistika prijateljske tekme proti Belgiji
- Slovenski nogometni portal
- ↑ 1,0 1,1 Vsi igralci | NZS. Nzs.si. Retrieved on 8 September 2012.