Slovenska nogometna reprezentanca

Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. 3. januarja 2007 je na sedež selektorja stopil Matjaž Kek. Trenutni predsednik NZS je Radenko Mijatovič od leta 2017, po tem, ko je Aleksander Čeferin, ki je bil na tem položaju od 2011, postal predsednik UEFA. Čeferin je nasledil Ivana Simiča, ki je bil pred tem predsednik NZS.

Slovenija

NZS
Vzdevek	–
Organizacija	Nogometna zveza Slovenije
Selektor	Matjaž Kek
Največ nastopov	Boštjan Cesar (101)
Največ zadetkov	Zlatko Zahovič (35)
Domače barve 　 Gostujoče barve
Prvi mednarodni nastop Neuradna Slovenia 0–5 Francija (Ljubljana, Jugoslavija; 23. junij 1921) Uradna Estonija 1–1 Slovenija (Tallinn, Estonija; 3. junij 1992)
Najvišja zmaga Oman 0–7 Slovenija (Muškat, Oman; 8. februar 1999)
Najvišji poraz Francija 5–0 Slovenija (Saint-Denis, Francija; 12. oktober 2002)
Svetovno prvenstvo
Nastopi	2 (prvič 2002)
Najboljši rezultat	Skupinski del, 2002 and 2010
Evropsko prvenstvo
Nastopi	1 (prvič 2000)
Najboljši rezultat	Skupinski del, 2000

Slovenija je odigrala prvo mednarodno tekmo leta 1992 v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal sedanji trener HNK Rijeka Matjaž Kek. V tistih kvalifikacijah je Slovenija zasedla šesto mesto, veliki uspeh Keka in njegovih varovancev pa je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v skupini 3 zasedla končno drugo mesto in se je uspela še drugič uvrstiti v dodatne kvalifikacije za nastop na glavnem delu tega največjega nogometnega tekmovanja na svetu, kjer je premagala Rusijo in se uspela še drugič uvrstiti v glavni del svetovnega prvenstva. Na prvenstvu je v skupini C osvojila tretje mesto s štirimi osvojenimi točkami in končala na skupnem 18. mestu. Na novi Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu (prej 23. mesto). Isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.

Postava

Trenutna postava

Vpoklicani igralci v letu 2019

Ime in priimek	Datum rojstva	Število nastopov	Število golov	Klub
Vratarji
Jan Oblak	07. 01 1993	24	0	Atletico Madrid
Vid Belec	06. 06. 1990	13	0	APOEL
Nejc Vidmar	31. 03. 1989	0	0	NK Olimpja Ljubljana
Obrambni igralci
Petar Stojanović	07. 10. 1995	12	0	Dinamo Zagreb
Aljaž Struna	04. 08. 1990	18	1	Houston Dynamo
Miha Blažič	08. 05. 1993	4	0	Ferencvarosi
Erik Janža	21. 06. 1993	1	0	Gornik Zabrze
Uroš Korun	25. 05. 1987	0	0	Piast Głiwice
Jure Balkovec	09. 09. 1994	3	0	Empoli
Miha Mevlja	12. 06. 1990	23	1	PFC Sochi
Bojan Jokić	17. 05. 1986	99	1	FC Ufa
Zvezni igralci
Rene Krhin	21. 05. 1990	44	2	FC Nantes
Josip Iličić	29. 01. 1988	60	7	Atalanta
Jasmin Kurtić	10. 01. 1989	54	1	SPAL
Miha Zajc	01. 07. 1994	15	5	Fenerbahce SK
Benjamin Verbič	27. 11. 1993	25	5	Dinamo Kiev
Adam Gnezda Čerin	16. 07. 1999	0	0	Nurenberg
Žan Majer	25. 07. 1992	2	0	Lecce
Denis Popović	15. 07. 1989	4	0	FC ZÜrich
Napadalci
Tim Matavž	13. 01. 1989	37	10	Vitesse
Roman Bezjak	21. 02. 1989	30	5	APOEL FC
Andraž Šporar	27. 02. 1994	16	2	Slovan Bratislava
Robert Berič	17. 06. 1991	23	2	AS Saint-Étienne

Zgodovina

Prva leta slovenske reprezentance (1991–1994)

Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo NZJ, da NZS zaradi vojaške agresije na Slovenijo prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija razglašen Bojan Prašnikar.

Prvo tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 neuradno srečanje proti Hrvatom v Murski Soboti (0:1). Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec zgodovinskega prvega gola za samostojno Slovenijo je bil v 73. minuti Igor Benedejčič.

Prva tekma Slovenije

19. junij 1991	Slovenija	0 – 1	Hrvaška	Stadion: Fazanerija, Murska Sobota
			Komljenović  65

---

Prva uradna tekma Slovenije

3. junij 1992	Estonija	1 – 1	Slovenija	Stadion: Talinn Gledalcev: 1,000 Sodnik: Aho Eero ( Finska )
	Pustov  5		Benedejčič  73

---

Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Zgodovinsko prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 proti Estoniji, tedaj sta gole v razmaku dveh minut zabila Samir Zulič (13. minuta) in Sašo Udovič (14.).

Prve kvalifikacije (1994–1998)

Januarja leta 1994 je na selektorsko klop sedel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija krenila v svoje prve kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu 1996. Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec zgodovinskega prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič, ki je v 13. minuti poslal žogo za hrbet italijanskega vratarja Pagliuce. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0, 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2) - dveh neodločenih rezultatov in petih porazih, je Slovenija zasedla predzadnje, peto mesto, v svoji skupini.

Kvalifikacije za EP 1996

Lestvica kvalifikacijske skupine 4:

Rank	Team	Pts	Pld	W	D	L	GF	GA
1	Hrvaška	23	10	7	2	1	22	5
2	Italija	23	10	7	2	1	20	6
3	Litva	16	10	5	1	4	13	12
4	Ukrajina	13	10	4	1	5	11	15
5	Slovenija	11	10	3	2	5	13	13
6	Estonija	0	10	0	0	10	3	31

Kvalifikacijske tekme Slovenije za EP 1996 v Angliji

7. september 1994, Slovenija 1 - 1 Italija 12. oktober 1994, Ukrajina 0 - 0 Slovenija 16. november 1994, Slovenija 1 - 2 Litva 29. marec 1995, Slovenija 3 - 0 Estonija 26. april 1995, Hrvaška 2 - 0 Slovenija

7. junij 1995, Litva 2 - 1 Slovenija 11. junij 1995, Estonija 1 - 3 Slovenija 6. september 1995, Italija 1 - 0 Slovenija 11. oktober 1995, Slovenija 3 - 2 Ukrajina 15. november 1995, Slovenija 1 - 2 Hrvaška

Naslednje kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998 so se za Slovenijo končale katastrofalno. Le ena točka na osmih tekmah ob le petih doseženih golih je bilo manj, kot so pričakovali celo največji pesimisti. Edina svetla točka tega obdobja je bila tekma proti Hrvaški v Splitu, ki se je končala z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub slabemu rezultatu je bilo v slovenski igri opaziti več tveganja in napadalne igre kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za dolgoročni uspeh reprezentance. Verdenik, ki je moral pod pritiskom medijev zaradi slabih kvalifikacij oditi, je slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je vodil reprezentanco samo pet mesecev. Na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila samo eno zmago, nakar je predsednik Nogometne Zveze Slovenije Rudi Zavrl sprejel tvegano odločitev.

Kvalifikacije za SP 1998

Lestvica kvalifikacijske skupine 1:

Rank	Team	Pts	Pld	W	D	L	GF	GA	GD
1	Danska	17	8	5	2	1	14	6	8
2	Hrvaška	15	8	4	3	1	17	12	5
3	Grčija	14	8	4	2	2	11	4	7
4	Bosna in Hercegovina	9	8	3	0	5	9	14	-5
5	Slovenija	1	8	0	1	7	5	20	-15

Kvalifikacjske tekme Slovenije za SP 1998

24. april 1996, Atene, Grčija - Grčija 2 - 0 Slovenija 1. september 1996, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 0 - 2 Danska 10. november 1996, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 1 - 2 Bosna in Hercegovina 2. april 1997, Split, Hrvaška - Hrvaška 3 - 3 Slovenija

30. april 1997, Kopenhagen, Danska - Danska 4 - 0 Slovenija 6. september 1997, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 0 - 3 Grčija 10. september 10 1997, Sarajevo, BIH - Bosna in Hercegovina 1 - 0 Slovenija 11. oktober 1997, Ljubljana, Slovenija - Slovenija 1 - 3 Hrvaška

Slovenija gre naprej (1998–2002)

Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, VfB Stuttgarta in Sampdorie je stopil na selektorski stolček brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med letoma 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco. Kljub neizkušenosti se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah pod vodstvom Katanca za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila samo točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju v Gruziji in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.

Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino, ki je veljala za velikega favorita tega dvoboja. Moštvo okoli super zvezdnika Andreja Ševčenka je prepričljivo odigralo kvalifikacije, kjer so pustili za seboj reprezentanco Rusije in dvakrat remizirali s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0. Kljub zaostanku je Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Na 1:1 je v 53. minuti izenačil Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem s svojim golom iz sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Slovenija je na povratno tekmo v Kijev odšla z golom prednosti. Tekma v gosteh se je enako pričela kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je zaostajala večji del tekme z 1:0, preden je Miran Pavlin izenačil rezultat v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem.

Slovenija na SP 2002

Glavni turnir

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med dvaintrideset reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi prav tako ni bilo moštev, nogometno dosti močnejših držav od Slovenije. Po uvodnem porazu proti Španiji (1:3), sta sledila še dva poraza proti Južni Afriki (0:1) in Paragvaju (1:3). Edina gola za Slovenijo sta dosegla Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Tako je Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.

Nova generacija (2002–2006)

Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena in razpolovljena. Poleg tega je veliko igralcev iz zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Najmanj v dveh pogledih je bila prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo kritična. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar poklical skoraj za celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim Katančevim izbrancem. Posebej pa je skrbelo protislovensko vzdušje v Trstu, ki ni bilo najbolj posrečen gostitelj sosedskega nogometnega obračuna. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0. Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija s štirimi zmagami, dvema neodločenima rezultatoma in dvema porazoma, zasedla drugo mesto za Francozi in se še tretjič zapored popeljala do dodatnih kvalifikacij. Takratni nasprotnik je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago z 1:0 in se na koncu uvrstili na Evropsko prvenstvo. Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljski tekmah proti Poljski (0:2), Latviji (0:1) in Švici (2:1). Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil krmilo slovenske reprezentance.

Kvalifikacije za EP 2004

Lestvica kvalifikacijske skupine 1:

Team	Pld	W	D	L	GF	GA	Pts
Francija	8	8	0	0	29	2	24
Slovenija	8	4	2	2	15	12	14
Izrael	8	2	3	3	9	11	9
Ciper	8	2	2	4	9	18	8
Malta	8	0	1	7	5	24	1

Dodatne kvalifikacije za EP 2004

---

15. november 2003 17:30	Hrvaška	1 – 1	Slovenija	Stadion: Maksimir, Zagreb Gledalcev: 35,000 Sodnik: Merk (Nemčija)
	Pršo  5		Šiljak  22

---

19. november 2003 17:30	Slovenija	0 – 1	Hrvaška	Stadion: Bežigrad, Ljubljana Gledalcev: 10,000 Sodnik: Meier (Švica)
			Pršo  61

---

Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom iz zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka ter nemških Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.

V uvodnih treh tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji (3:0) in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji (1:0) in iztržila neodločen rezultat proti Škotski (0:0). V nadaljevanju je Slovenija močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah zabeležila le še eno zmago proti Moldaviji v gosteh (1:2). Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Kvalifikacije za SP 2006

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5:

Team Pld W D L GF GA GD Pts Italija 10 7 2 1 17 8 +9 23 Norveška 10 5 3 2 12 7 +5 18 Škotska 10 3 4 3 9 7 +2 13 Slovenija 10 3 3 4 10 13 −3 12 Belorusija 10 2 4 4 12 14 −2 10 Moldavija 10 1 2 7 5 16 −11 5

Moldavija BLR – 1-4 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. 4-0 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. 0-1 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. 0-0 Arhivirano 2009-07-22 na Wayback Machine. 1-1 Arhivirano 2009-06-23 na Wayback Machine. ITA 4-3 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. – 2-1 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. 2-1 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. 2-0 Arhivirano 2009-06-29 na Wayback Machine. 1-0 Arhivirano 2009-07-28 na Wayback Machine. Moldavija 2-0 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. 0-1 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. – 0-0 Arhivirano 2009-06-15 na Wayback Machine. 1-1 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. 1-2 Arhivirano 2009-06-23 na Wayback Machine. NOR 1-1 Arhivirano 2009-10-13 na Wayback Machine. 0-0 Arhivirano 2009-06-15 na Wayback Machine. 1-0 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. – 1-2 Arhivirano 2009-07-22 na Wayback Machine. 3-0 Arhivirano 2009-06-15 na Wayback Machine. SCO 0-1 Arhivirano 2009-07-22 na Wayback Machine. 1-1 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. 2-0 Arhivirano 2009-07-22 na Wayback Machine. 0-1 Arhivirano 2009-06-15 na Wayback Machine. – 0-0 Arhivirano 2009-02-04 na Wayback Machine. SVN 1-1 Arhivirano 2009-06-20 na Wayback Machine. 1-0 Arhivirano 2009-06-25 na Wayback Machine. 3-0 Arhivirano 2009-10-13 na Wayback Machine. 2-3 Arhivirano 2009-06-15 na Wayback Machine. 0-3 Arhivirano 2009-06-20 na Wayback Machine. –

Čakanje na uspehe (od 2006)

Prijateljska tekma proti angleški reprezentanci leta 2009

Podobno klavrno, kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele tiste za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji (3:0) in Belorusiji (4:2) ter zmagi proti za razred slabši reprezentanci Luksemburga (2:0) je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že veliko prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji 7. februarja v Domžalah. Po slabi igri Slovencev je za končni uspeh na Kekovem debiju poskrbel Klemen Lavrič, ki je v 34. minuti dosegel gol in s tem Sloveniji zagotovil prvo zmago pod novim selektorjem.

Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Slabi tekmi proti Albaniji v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem prejela gol in izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je reprezentanca izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, remizirala z Albanijo in premagala Belorusijo ter Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.

Svetovno prvenstvo 2010

Dres

Slovenija je igrala prve uradne tekme leta 1992 v belo-modro-rdeči kombinaciji. Ker so imele ostale reprezentance bivše Jugoslavije podobne barvne kombinacije, so želeli vodilni v NZS narediti spremembo, da bi se oddaljili od Jugoslavije. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljana in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, Nk Olimpija. V belo-zelenih barvah so prvič zaigrali leta 1993. Sestava barv se je vse od takrat samo rahlo spremenila. Od leta 2007 naprej igra slovenska reprezentanca na domačih tekmah v belih dresih, belih hlačkah in belih golenkah. Na gostujočih tekmah je barvna sestava v celoti temno zelena. Uradni opremljevalec reprezentance je od januarja 2007 Nike.

Slovenija je imela v razdobju od leta 1992 do danes, kar nekaj opremljevalcev. Najbolj nam sežejo v spomin dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola na prsni strani. Ta dres je bil tudi izbran za najlepši dres Evropskega prvenstva 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Imeli smo tudi drese od Italijanska izdelovalca Kappa.

Dresi na SP 2010

Dres je vseboval nekatere manjše spremembe, ki so služili boljši prepoznavnosti izbrane vrste. Nanj se je vrnil motiv Triglava, ki je krasil slovenske drese že na SP 2002.

Po 1. januarju 2012

Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja gorenjske in štajerske, saj jim ni bilo všeč da igra reprezentanca v barvah kluba NK Olimpija. Iz tega razloga se je takratni novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca bo tako od 1. januarja 2012 nosila drese v barvi zastave. S tem bodo dresi v osnovni beli barvi in rezervni modri barvi. Vse druge kombinacije so odvisne od dizajnov opremljevalca, bo pa imela tako osnovna bela in rezervna modra košček rdeče barve.

Opremljevalci

Proizvajalec	Leta
Adidas	1992–1993
Puma	1993–1996
Adidas	1997–2001
Uhlsport	2002–2003
Kappa	2003–2006
Nike	2007–danes

Zgodovina dresov reprezentance

do 1994

1994–1995

1994–1995

SP 1998

EP 2000 Domači

EP 2000 V gosteh

SP 2002 Domači

SP 2002 V gosteh

2005–2006 Domači

2005–2006 V gosteh

2007–2009 Domači

2007–2009 V gosteh

2010–2011 Domači

2010–2011 V gosteh

2012–2013 Domači

2012–2013 V gosteh

2014–2015 Domači

2014–2015 V gosteh

2016– Domači

2016– V gosteh

Udeležbe na turnirjih

Slovenija je odigrala svoje prve kvalifikacije kot samostojna država leta 1994. Največji doseg doslej je bila uvrstitev na Evropsko prvenstvo 2000 na Nizozemskem in v Belgiji ter na Svetovno prvenstvo 2002 na Japonskem in Južni Koreji. Obakrat je že v prvem krogu izpadla. Leta 2004 se je reprezentanci ponovno uspelo prebiti v dodatne kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2004 na Portugalskem. Nasprotnik je bila reprezentanca Hrvaške. Po neodločenem izidu v Zagrebu (1:1), je Slovenija doma izgubila z 1:0, kar je pomenilo konec sanj o drugem nastopu na Evropskem prvenstvu. V kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2010 je reprezentanci uspel naslednji veliki met, saj se je po zmagi v dodatnih kvalifikacijah nad Rusijo še drugič uvrstila na največje tekmovanje na svetu - na svetovno prvenstvo.

Opomba: Med letoma 1918 - 1991 je Slovenija spadala pod Jugoslavijo.

Nastopi na EP in SP

Statistika Slovenije za FIFA Svetovna prvenstva

Leto	Krog	Mesto	Tekem	Zmag	Remijev	Porazov	Danih zadetkov	Prejetih zadetkov
1998	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-	-
** 2002	skupinski del (4. mesto)	27	3	0	0	3	2	7
2006	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-	-
2010	skupinski del (3. mesto)	18	3	1	1	1	3	3
2014	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-	-
Skupaj	2/5	0 naslovov prvaka	6	1	1	4	5	10

**Svetovno prvenstvo FIFA 2002 je potekalo tudi na Japonskem. Slovenija je igrala zgolj v Južni Koreji.

Statistika Slovenije za UEFA Evropska prvenstva

Leto	Krog	Tekem	Zmag	Remijev	Porazov	Danih zadetkov	Prejetih zadetkov
1996	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-
2000	Skupinski del (4. mesto)	3	0	2	1	4	5
2004	Dodatne kvalifikacije	-	-	-	-	-	-
2008	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-
2012	Brez uvrstitve	-	-	-	-	-	-
Skupaj	1/5	3	0	2	1	4	5

Pripravljalna tekmovanja

Leto	P	Pozicija	W	D	L	GS	GA	GD
2006 Larnaka	2	2.	1	0	1	2	3	-1
2004 San Fernando	1	2.	0	0	1	0	2	-2
2002 Hongkong	2	3.	0	1	1	1	5	-4
2000 Muškat	2	1.	1	1	0	5	1	+4
1999 Muškat	2	2.	1	0	1	7	2	+5
1998 Limasol	3	3.	0	2	1	4	4	0
1996 La Valeta	3	2.	2	1	1	8	4	+4
1994 La Valeta	3	2.	2	1	1	8	4	+4

Razvrstitev Slovenije na lestvici FIFE

2007	Mesto	2008	Mesto	2009	Mesto	2010	Mesto
Januar 2007	77	Januar 2008	81	Januar 2009	57	Januar 2010	31
Februar 2007	71	Februar 2008	79	Februar 2009	52	Februar 2010	33
Marec 2007	72	Marec 2008	80	Marec 2009	59	Marec 2010	29
April 2007	76	April 2008	74	April 2009	63	April 2010	23
Maj 2007	76	Maj 2008	74	Maj 2009	63	Maj 2010	25
Junij 2007	89	Junij 2008	76	Junij 2009	61	Junij 2010	25
Julij 2007	88	Julij 2008	81	Julij 2009	62	Julij 2010	19
Avgust 2007	94	Avgust 2008	77	Avgust 2009	60	Avgust 2010	19
September 2007	75	September 2008	71	September 2009	54	September 2010	19
Oktober 2007	76	Oktober 2008	73	Oktober 2009	49	Oktober 2010	15
November 2007	83	November 2008	58	November 2009	33	November 2010	15
December 2007	83	December 2008	57	December 2009	31	December 2010	/

Statistika

Največ nastopov

Aktivni igralci so označeni s krepko.

#	Ime	Reprezentančna kariera	Nastopi	Zadetki
1	Boštjan Cesar	2003–2018	102	10
2	Bojan Jokić	2006-2019	100	1
3	Valter Birsa	2005–2018	90	7
4	Zlatko Zahovič	1992–2004	84	36
5	Aleš Čeh	1992-2002	83	2
	Jasmin Kurtić	2012–	83	2
7	Samir Handanović	2004-2015	81	0
	Marinko Galić	1994-2002	81	1
9	Milivoje Novaković	2006-2017	80	32
10	Josip Iličić	2010-	78	16

Nazadnje posodobljeno: 21. januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.

Najboljši strelci

Aktivni igralci so označeni s krepko.

#	Ime	Reprezentančna kariera	Nastopi	Zadetki
1	Zlatko Zahovič	1992–2004	84	36
2	Milivoje Novaković	2006–	80	32
3	Sašo Udovič	1993-2000	42	16
	Primož Gliha	1992-1998	36	16
	Josip Iličić	2010-	78	16
6	Ermin Šiljak	1994-2005	52	15
7	Milenko Ačimović	1998-2007	76	13
8	Tim Matavž	2010-	39	11
9	Boštjan Cesar	2003-2018	102	10
10	Zlatko Dedić	2004-2013	48	8

Nazadnje posodobljeno: 21.januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.

Selektorji

Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 27.novembra 2018 Matjaž Kek.

Ime	Čas vodenja	Št. tekem	Št. zmag	Št. remijev	Št. porazov	% zmag	% remijev	% porazov
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	1991–1993	4	1	2	1	25.00	50.00	25.00
Verdenik, ZdenkoZdenko Verdenik	1994–1997	32	10	8	14	31.25	25.00	43.75
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	1998	5	1	1	3	20.00	20.00	60.00
Katanec, SrečkoSrečko Katanec	1998–2002	47	18	16	13	38.30	34.00	27.70
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	2002–2004	16	6	3	7	37.50	18.75	43.75
Oblak, BrankoBranko Oblak	2004–2006	23	6	7	10	26.10	30.40	43.50
Kek, MatjažMatjaž Kek	2007–2011	49	20	9	20	40.82	18.37	40.82
Stojanovič, SlavišaSlaviša Stojanovič	2011–2012	9	2	2	5	22.22	22.22	55.56
Katanec, SrečkoSrečko Katanec	2013-2017	42	16	7	19	38.09	16,66	45.23
Tomaž Kavčič	2017-2018	7	1	1	5	14.28	14.28	71.42
Igor Benedejčič	2018	2	0	2	0	0	100	0
MatjažKek	2018-	40	17	13	10	42.50	32.50	25.00

Nazadnje posodobljeno: 22.januar.2023 . Statistike povzete po uradni statistiki NZS.

Statistika na vseh domačih tekmah

Stadion	Mesto	Št. tekem	Št. zmag	Št. remijev	Št. porazov	Dani goli	Prejeti goli	% zmag	% remijev	% porazov
Bežigrad	Ljubljana	27	14	5	8	45	34	51.85	18.51	29.62
Ljudski vrt	Maribor	23	15	3	5	43	19	65.22	13.04	21.74
Arena Petrol	Celje	17	6	3	8	16	19	35.29	17.65	47.06
Stožice	Ljubljana	16	5	2	9	21	23	31.25	12.50	56.25
Bonifika	Koper	4	1	1	2	3	5	25.00	25.00	50.00
Fazanerija	Murska Sobota	2	1	0	1	3	4	50.00	0	50.00
Športni park Nova Gorica	Nova Gorica	2	0	0	2	2	7	0	0	100
ŽŠD Ljubljana	Ljubljana	2	1	1	0	3	1	50	50	0
Športni park Domžale	Domžale	1	1	0	0	1	0	100	0	0
Stanko Mlakar	Kranj	1	0	0	1	1	4	0	0	100

Nazadnje posodobljeno: 5. junij 2016. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Prizorišča reprezentančnih tekem

Slovenska reprezentanca od leta 2008 odigra svoje domače tekme na stadionu Ljudski vrt v Mariboru. Prenovljeni nogometni stadion sprejme 12.435 gledalcev. Članska reprezentanca je prvo srečanje na prenovljenem Ljudskem vrtu v Mariboru odigrala 20. avgusta 2008 proti reprezentanci Hrvaške s sklopu prijateljskih srečanj in izgubila z rezultatom 2:3. Pred selitvijo na prenovljeni Ljudski vrt je reprezentanca igrala na Areni Petrol v Celju, pred tem pa na Centralnem stadionu Bežigrad v Ljubljani.

Druga glavna prizorišča v zadnjih letih so bila Murska Sobota ter po enkrat Kranj, Nova Gorica, Koper in Domžale. Na prijateljskih tekmah kjer je pričakovano manjše število gledalcev, se tudi izberejo mesta z manjšimi stadioni.

Družbeni pomen

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković npr. napisal: „[...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“ Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet spet obudilo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vse od leta 2002 postopoma zmanjšala, kar je posledica slabih rezultatov na klubski in reprezentančni ravni.

Literatura

• (2001). Slovenija igra naprej!. Ljubljana: Založba Slon. (COBISS)
• Šubic, M. (2001). Slovenija je šla naprej. Ljubljana: Dnevnik. (COBISS)
• Maselj, L. (2007). 15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Zunanje povezave

• Spletna stran Nogometne zveze Slovenije
• Statistika nogometne reprezentance
• Statistika prijateljske tekme proti Belgiji
• Slovenski nogometni portal