Slovenska nogometna reprezentanca

Slovenska nogometna reprezentanca je selekcija Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Matjaž Kek, ki je na položaj prišel 27. novembra 2018.

Slovenija

Vzdevek	–
Organizacija	Nogometna zveza Slovenije
Selektor	Matjaž Kek
Največ nastopov	Boštjan Cesar (102)
Največ zadetkov	Zlatko Zahovič (36)
Domače barve 　 Gostujoče barve
Prvi mednarodni nastop Neuradna Slovenia 0–5 Francija (Ljubljana, Jugoslavija; 23. junij 1921) Uradna Estonija 1–1 Slovenija (Tallinn, Estonija; 3. junij 1992)
Najvišja zmaga Oman 0–7 Slovenija (Muškat, Oman; 8. februar 1999)
Najvišji poraz Francija 5–0 Slovenija (Saint-Denis, Francija; 12. oktober 2002)
Svetovno prvenstvo
Nastopi	2 (prvič 2002)
Najboljši rezultat	Skupinski del, 2002 and 2010
Evropsko prvenstvo
Nastopi	1 (prvič 2000)
Najboljši rezultat	Skupinski del, 2000

Pred osamosvojitvijo Slovenije so slovenski nogometaši igrali v sklopu |Jugoslovanske reprezentance, vse do leta 1992, ko je prvo mednarodno tekmo samostojna Slovenija odigrala v Tallinnu proti Estoniji. Največji uspehi doslej so bile uvrstitve na EP 2000 ter SP 2002 in 2010. Po nizu prijateljskih tekem v prvih letih in neuspešnih kvalifikacijah za EP 1996 in SP 1998 je leta 1998 mesto selektorja prevzel Srečko Katanec, ki je v naslednjih štirih letih bistveno zaznamoval slovenski nogomet in vodil reprezentanco na dveh zaključnih turnirjih.

Leta 2002 se je za slovensko reprezentanco začelo obdobje neuspehov. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja je Slovenija dosegla dodatne kvalifikacije za nastop na EP 2004, vendar izgubila proti Hrvaški. Prašnikarjev naslednik je postal Branko Oblak, ki ga je zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za SP 2006 zamenjal Matjaž Kek. Veliki uspeh Keka in njegovih varovancev je sledil v naslednjih kvalifikacijah, in sicer za Svetovno prvenstvo 2010, ko je Slovenija v svoji kvalifikacijski skupini zasedla drugo mesto in se uspela še drugič uvrstiti na svetovno prvenstvo. Na Fifini lestvici, objavljeni po koncu prvenstva, je bila Slovenija na rekordnem 19. mestu, isto mesto je obdržala tudi v avgustu in septembru, 20. oktobra pa se je povzpela na 15. mesto in tako postavila nov mejnik v zgodovini slovenske nogometne reprezentance.

Zgodovina

Prva leta slovenske reprezentance (1991–1994)

Zgodovina slovenske reprezentance se je začela z razglasitvijo samostojnosti Slovenije. 29. junija 1991 je Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl obvestil predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije, da NZS, zaradi vojaške agresije Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, prekinja z njo vse stike. Za prvega selektorja reprezentance je bil 25. junija 1991, na dan razglasitve samostojne Slovenije, izbran Bojan Prašnikar.

Prvo neuradno tekmo je Slovenija odigrala 19. junija 1991 proti Hrvaški v Murski Soboti, kjer je izgubila z 0:1. Svojo prvo uradno tekmo pa je slovenska reprezentanca odigrala 3. junija 1992 v Talinu proti Estoniji, ki se je končala z izidom 1:1. Strelec prvega zadetka za samostojno Slovenijo je bil Igor Benedejčič v 73. minuti.

Prva uradna tekma samostojne Slovenije

3. junij 1992	Estonija	1 – 1	Slovenija	Stadion: Kadriorg, Talin Gledalcev: 3.500 Sodnik: Aho Eero ( Finska)
	Pustov  5'		Benedejčič  73'

---

Ob koncu prvega od Prašnikarjevih treh mandatov je Slovenija na štirih tekmah pod njegovim vodstvom zabeležila eno zmago, dva remija in en poraz. Prvo zmago je Slovenija dosegla 7. aprila 1993 v Ljubljani proti Estoniji. Za zmago sta v razmaku minute zadela Samir Zulić v 13. minuti in Sašo Udovič v 14. minuti.

Prva zmaga samostojne Slovenije

7. april 1993	Slovenija	2 – 0	Estonija	Stadion: Športni park Šiška, Ljubljana Gledalcev: 2.500 Sodnik: Alfred Wieser ( Avstrija)
	Zulić  13' Udovič  14'

---

Prve kvalifikacije (1994–1998)

Kvalifikacije za EP 1996

1. julija 1994 je na mesto selektoja prišel Zdenko Verdenik, s katerim je Slovenija odigrala svoje prve kvalifikacije za nastop na EP 1996. Na prvi kvalifikacijski tekmi 7. septembra v Mariboru je Slovenija dosegla neodločen rezultat (1:1) proti takratnemu svetovnemu podprvaku Italiji in se s senzacijo predstavila svetovni javnosti. Strelec prvega gola Slovenije v kvalifikacijah je bil Sašo Udovič. Kljub odličnemu vtisu iz prve tekme je Slovenija v naslednjih srečanjih občutno popustila. Po samo treh zmagah - dvakrat proti Estoniji (3:0 in 1:3) in enkrat proti Ukrajini (3:2), dveh neodločenih rezultatih in petih porazih, je Slovenija zasedla peto in s tem predzadnje mesto v svoji skupini.

Lestvica kvalifikacijske skupine 4

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Hrvaška	10	7	2	1	22:5	+17	23		–	1–1	2–0	4–0	2–0	7–1
2	Italija	10	7	2	1	20:6	+14	23		1–2	–	4–0	3–1	1–0	4–1
3	Litva	10	5	1	4	13:12	+1	16		0–0	0–1	–	1–3	2–1	5–0
4	Ukrajina	10	4	1	5	11:15	–5	13		1–0	0–2	0–2	–	0–0	3–0
5	Slovenija	10	3	2	5	13:13	0	11		1–2	1–1	1–2	3–2	–	3–0
6	Estonija	10	0	0	10	3:31	–28	0		0–2	0–2	0–1	0–1	1–3	–

Kvalifikacije za SP 1998

Kvalifikacije za nastop na SP 1998 v Franciji so se za Slovenijo končale katastrofalno, z le eno dobljeno točko na osmih tekmah ob le pet doseženih golih. Edino točko si je Slovenija priborila na obračunu s Hrvaško v Splitu, ki se je končal z rezultatom 3:3. Strelec vseh treh golov za Slovenijo je bil Primož Gliha. Kljub neugodnemu rezultatu je bila igra slovenske reprezentance napadalnejša kot v prejšnjih kvalifikacijah, kar je bilo pomembno za nadaljni razvoj in dolgoročni uspeh reprezentance. Zdenko Verdenik je pod pritiskom medijev zaradi slabih rezultatov na kvalifikacijah slovensko reprezentanco zapustil 30. novembra 1997. Njegovo delo je nadaljeval Bojan Prašnikar, ki pa je bil še drugič samo začasna rešitev. Prašnikar je reprezentanco vodil samo pet mesecev, na petih tekmah pod njegovim vodstvom je Slovenija zabeležila zgolj eno zmago.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Danska	8	5	2	1	14:6	+8	17		–	3–1	2–1	2–0	4–0
2	Hrvaška	8	4	3	1	17:12	+5	15		1–1	–	1–1	3–2	3–3
3	Grčija	8	4	2	2	11:4	+7	14		0–0	0–1	–	3–0	2–0
4	Bosna in Hercegovina	8	3	0	5	9:14	–5	9		3–0	1–4	0–1	–	1–0
5	Slovenija	8	0	1	7	5:20	-15	1		0–2	1–3	0–3	1–2	–

Prvič na Evropskem in Svetovnem prvenstvu (1998–2002)

Po odstopu Bojana Prašnikarja je odločitev padla na takrat komaj 34-letnega Srečka Katanca. Nekdanji jugoslovanski reprezentant in igralec Partizana, Stuttgarta in Sampdorie je v vlogo selektorja prišel brez resnih trenerskih izkušenj. Pred tem je med letoma 1996 in 1998 vodil slovensko U-21 reprezentanco.

Kvalifikacije za EP 2000

Kljub neizkušenosti Katanca, se je že po prvih kvalifikacijskih tekmah za EP 2000 dalo slutiti, da se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Čeprav je Slovenija iz prvih dveh tekem - proti Grkom v gosteh (2:2) in proti Norvežanom doma (0:1) - osvojila zgolj eno točko, je bila razlika v slovenski igri očitna. Po zmagi v Ljudskem Vrtu nad Latvijo, remiju z Gruzijo in štirih zaporednih zmagah nad Albanijo v gosteh in doma, Gruzijo doma in Latvijo v gosteh, si je Slovenija dva kroga pred koncem kvalifikacij zagotovila drugo mesto v skupini 2 takoj za reprezentanco Norveške. Tako so še nekaj mesecev nazaj nedosegljive dodatne kvalifikacije postale resničnost. Največje zasluge za Slovenski uspeh je imel Zlatko Zahovič, ki je dosegel 8 od 12 zadetkov Slovenije v kvalifikacijah.

Lestvica kvalifikacijske skupine 2

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Norveška	10	8	1	1	21:9	+12	25		–	4–0	1–0	1–3	2–2	1–0
2	Slovenija	10	5	2	3	12:14	-2	17		1–2	–	0–3	1–0	2–0	2–1
3	Grčija	10	4	3	3	13:8	+5	15		0–2	2–2	–	1–2	2–0	3–0
4	Latvija	10	3	4	3	13:12	+1	13		1–2	1–2	0–0	–	0–0	1–0
5	Albanija	10	1	4	5	8:14	-5	7		1–2	0–1	0–0	3–3	–	2–1
6	Gruzija	10	1	2	7	8:18	-10	5		1–4	1–1	1–2	2–2	1–0	–

Dodatne kvalifikacije za EP 2000

Žreb dodatnih kvalifikacij je Sloveniji za nasprotnika namenil Ukrajino. Reprezentanca Ukrajine je veljala za velikega favorita tega dvoboja, saj je prepričljivo odigrala kvalifikacije, kjer premagala reprezentanco Rusije in dvakrat remizirala s takratnim svetovnim prvakom Francijo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij med Slovenijo in Ukrajino je bila odigrana 13. novembra 1999 za Bežigradom v Ljubljani. Ob koncu prvega polčasa je Slovenija po golu ukrajinskega zvezdnika Andreja Ševčenka zaostajala z 1:0, vendar je kljub zaostanku Sloveniji uspelo do izteka tekme preobrniti izid v svojo korist. Rezultat je v 53. minuti izenačil Zlatko Zahovič, za senzacijo pa je sedem minut pred koncem obračuna z golom s sredine igrišča poskrbel Milenko Ačimovič. Tekma v gosteh se je enako pričela podobno kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Slovenija je večji del tekme zaostajala z 1:0, dokler rezultata ni izenačil Miran Pavlin v 75. minuti na končni izid 1:1. S tem so si slovenski nogometaši prvič v zgodovini zagotovili nastop na EP 2000 na Nizozemskem in Belgiji.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2000

13. november 1999 19:00	Slovenija	2 – 1	Ukrajina	Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana Gledalcev: 18.000 Sodnik: Urs Meier ( Švica)
	Zahović  53' Ačimovič  84'		Ševčenko  33'

---

17. november 1999 18:00	Ukrajina	1 – 1	Slovenija	Stadion: Olimpijski stadion v Kijevu, Kijev Gledalcev: 52.800 Sodnik: Bernd Heynemann ( Nemčija)
	Rebrov  68'		Pavlin  78'

---

Slovenija na EP 2000

Pred odhodom na EP 2000, je Slovenija odigrala štiri prijateljske tekme, od katerih je dve zmagala, eno remizirala in eno izgubila. Med pripravljalnimi tekmami je slovenska reprezentanca pokazala, da lahko preseneti; premagala je Katar s 4:0 in v gosteh izgubila proti Franciji s 3:2 po senzacionalnem vodstvu 2:0. Slovenija je bila na EP 2000 edina reprezentanca, ki je bila na tem tekmovanju prvič, zato ni imela česa izgubiti. Bila je izžrebana v skupino C, v kateri so bile še ZR Jugoslavija, Španija in Norveška. EP 2000 se je za Slovenijo začelo s tekmo proti Jugoslaviji. Prva tekma proti Jugoslaviji je bila za Slovence velikega pomena, saj so osvojili prvo točko na evropskih prvenstvih v zgodovini samostojne Slovenije. Slovenci so pričeli tekmo silovito in prišli do vodstva 3:0, preden je Jugoslavija v šestih minutah izenačila izid na končni rezultat 3:3. Pet dni kasneje je Slovenija merila moči s Španijo, vendar so bili Španci boljši z 1:2. Svojo tretjo tekmo na evropskem prvenstvuje slovenska reprezentanca odigrala v Arnhemu proti Norveški. Srečanje se je končalo brez zadetkov, kar je pomenilo, da so Slovenci morali oditi domov že po prvem delu tekmovanja. Kljub hitremu izpadu iz prvenstva pa so se po prepričljivih nastopih na evropskem prvenstvu številni evropski klubi začeli zanimati za slovenske igralce. Med igralci, ki so našli nov klub so bili Zlatko Zahovič (prestopil v Valencio), Miran Pavlin (prestopil v FC Porto), Milan Osterc (prestopil v Hapoel Tel Aviv), Amir Karič (prestopil v Crystal Palace), Džoni Novak (prestopil v Unterhaching).

Lestvica skupine B

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Španija	3	2	0	1	6:5	+1	6
2	ZR Jugoslavija	3	1	1	1	7:7	0	4
3	Norveška	3	1	1	1	1:1	0	4
4	Slovenija	3	0	2	1	4:5	−1	2

Kvalifikacije za SP 2002

Nekaj mesecev po EP 2000 so se za reprezentanco pričele kvalifikacije za nastop na Svetovnem prvenstvu 2002. Na prvi tekmi proti Ferskim otokom je Slovenija v sodnikovem podaljšku zapravila vodstvo z 2:0 in s tem namesto treh točk dobila zgolj eno. Naslednji nasprotnik je bila Švica, proti kateri je Slovenija zaostajala za dva gola, a si je na koncu vendar priborila neodločen rezultat 2:2. Prvo zgodovinsko zmago na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo je državna reprezentanca zabeležila šele na tretji tekmi v gosteh proti Luksemburgu z izidom 2:1. Po nizu treh tekem brez poraza, je Slovenija 24. marca 2001 odpotovala na srečanje proti Rusiji. Po hitrem zaostanku je v 21. minuti izenačil Aleksander Knavs na končni rezultat 1:1. Na zadnji tekmi prvega dela kvalifikacij, je za Bežigradom proti Jugoslaviji Slovenija uspela priti do izenačenja šele po prostem strelu Zahoviča v 94. minuti. Remiju proti Jugoslaviji so sledile tri zaporedne zmage proti Luksemburgu doma z 2:0, proti Švici v gosteh z 1:0 in proti Rusiji doma z 2:1. Povratna tekma proti Jugoslaviji v Beogradu 5. septembra 2001 se je končala z rezultatom 1:1, kar je pomenilo, da Slovenija na zadnji tekmi rednega dela kvalifikacij doma proti Ferskim otokom potrebuje zmago za uvrstitev na dodatne kvalifikacije. Slovenija je na zadnji tekmi brez večjih težav odpravila Ferske otoke s 3:0, in s tem že drugič zapored prišla v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na Svetovno prvenstvo.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Rusija	10	7	2	1	18:5	+13	23		–	1–1	1–1	4–0	1–0	3–0
2	Slovenija	10	5	5	0	17:9	+8	20		2–1	–	1–1	2–2	3–0	2–0
3	ZR Jugoslavija	10	5	4	1	22:8	+14	19		0–1	1–1	–	2–2	3–0	2–0
4	Švica	10	4	2	4	18:12	+6	14		0–1	0–1	1–2	–	5–1	5–0
5	Ferski otoki	10	2	1	7	6:23	-17	7		0–3	2–2	0–6	0–1	–	1–0
6	Luksemburg	10	0	0	10	4:28	-24	0		1–2	1–2	0–2	0–3	0–2	–

Dodatne kvalifikacije za SP 2002

Tekmi na sporedu dodatnih kvalifikacij sta bili novembra z Romunijo. Domače srečanje se je za Slovenijo po golu za izenačenje Milenka Ačimovića v 41. minuti in zadetku Milana Osterca v 68. minuti končalo z zmago 2:1. Povratno tekmo pa je slovenska reprezentanca z golom Mladena Rudonje remizirala z rezultatom 1:1. S skupnim izidom 3:2 se je Slovenija prvič v svoji zgodovini uvrstila na Svetovno prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2002

10. november 2001 20:15	Slovenija	2 – 1	Romunija	Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana Gledalcev: 9.000 Sodnik: Kim Milton Nielsen ( Danska)
	Ačimovića  41' Osterc  68'		Niculae  26'

---

14. november 2001 19:00	Romunija	1 – 1	Slovenija	Stadion: Arena Nationala, Bukarešta Gledalcev: 30.000 Sodnik: Hellmut Krug ( Nemčija)
	Contra  65'		Rudonja  55'

---

Slovenija na SP 2002

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev slovenske ekipe med 32 reprezentanc, ki so se pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je bil resnično velik uspeh, saj med njimi ni bilo nekaterih reprezentanc, ki so nogometno dosti močnejše od slovenske. Po uvodnem porazu proti Španiji z 1:3, sta sledila še poraza proti Južni Afriki z 0:1 in proti Paragvaju z 1:3. Edina strelca za Slovenijo sta bila Sebastjan Cimirotič in Milenko Ačimovič. Slovenija končala svoj prvi nastop na svetovnem prvenstvu brez dosežene točke in v prvem krogu izpadla.

Lestvica skupine B

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Španija	3	3	0	0	9:4	+5	9
2	Paragvaj	3	1	1	1	6:6	0	4
3	Južna Afrika	3	1	1	1	5:5	0	4
4	Slovenija	3	0	0	3	2:7	−5	0

Nova generacija

Katanca je na mestu selektorja nadomestil Bojan Prašnikar, ki je v letih od 1992 do 1993 in 1998 že vodil reprezentanco. Prašnikar je prevzel reprezentanco, ki je bila zaradi dogajanj na svetovnem prvenstvu razdvojena, poleg tega pa je veliko igralcev zlate generacije prenehalo igrati za reprezentanco. Prvo tekmo pod vodstvom novega selektorja je Slovenija odigrala proti Italiji v Trstu. Prijateljska tekma med Italijo in Slovenijo je bil kritična v najmanj v dveh pogledih. V tekmovalnem smislu je vladala negotovost ob številnih spremembah v izbrani vrsti, saj je Prašnikar vpoklical za skoraj celo enajsterico novincev in se obenem odrekel nekaterim izbrancem Katančeve izbrane vrste. Prašnikarja je skrbelo tudi protislovensko vzdušje v Trstu. Ognjeni krst se je za Prašnikarja končal uspešno, saj je Slovenija z zadetkom Sebastjana Cimirotiča v 55. minuti zmagala z 1:0.

Kvalifikacije za EP 2004

Veliki zmagi proti Italiji so sledile kvalifikacije za EP 2004 na Portugalskem. V skupini s Francijo, Izraelom, Ciprom in Malto, je Slovenija s štirimi zmagami, dvema remijema in dvema porazoma zasedla drugo mesto takoj za Francozi in se še tretjič zapored uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica kvalifikacijske skupine 1

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Francija	8	8	0	0	29:2	+27	24		–	5–0	3–0	5–0	6–0
2	Slovenija	8	4	2	2	15:12	+3	14		0–2	–	3–1	4–1	3–0
3	Izrael	8	2	3	3	9:11	–2	9		1–2	0–0	–	2–0	2–2
4	Ciper	8	2	2	4	9:18	–9	8		1–2	2–2	1–1	–	2–1
5	Malta	8	0	1	7	5:24	–19	1		0–4	1–3	0–2	1–2	–

Dodatne kvalifikacije za EP 2004

Nasprotnik v dodatnih kvalifikacijah je bila Hrvaška. Po neodločenem rezultatu v Zagrebu (1:1) je sledila povratna tekma v Ljubljani, kjer so Hrvati z igralcem manj uspeli doseči zmago in se uvrstiti na Evropsko prvenstvo.

Tekmi dodatnih kvalifikacij za EP 2004

15. november 2003	Hrvaška	1 – 1	Slovenija	Stadion: Maksimir, Zagreb Gledalcev: 35.000 Sodnik: Markus Merk ( Nemčija)
	Pršo  5'		Šiljak  22'

---

19. november 2003	Slovenija	0 – 1	Hrvaška	Stadion: Stadion Bežigrad, Ljubljana Gledalcev: 8.500 Sodnik: Urs Meier ( Švica)
			Tudor  60' Pršo  61'

---

Menjava generacij

Dodatnim kvalifikacijam so sledili trije zaporedni porazi na prijateljskih tekmah proti Poljski z 0:2, Latviji z 0:1 in Švici z 2:1. Zatem je Prašnikar zaradi slabih rezultatov 24. maja 2004 zapustil mesto selektorja slovenske reprezentance.

Prašnikarja je nasledil uradno razglašeni najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let, Branko Oblak. Oblaku je uspelo vključiti mlajše igralce iz mlade reprezentance in jih postaviti ob bok izkušenejšim reprezentantom zlate generacije. Nekdanji nogometaš Olimpije, Hajduka, Schalkeja in Bayerna, je bil sprva izjemno uspešen.

Kvalifikacije za SP 2006

V uvodnih treh tekmah za nastop na SP 2006 v Nemčiji je Slovenija zabeležila dve zmagi proti Moldaviji s 3:0 in proti kasnejšemu svetovnemu prvaku Italiji z 1:0, ter brez zadetkov iztržila neodločen rezultat proti Škotski. V nadaljevanju je slovenska reprezentanca močno popustila, saj je na naslednjih šestih tekmah dosegla le eno zmago proti Moldaviji v gosteh z 1:2. Na koncu je izbrana vrsta zasedla četrto mesto v skupini, kar je pomenilo, da se Slovenija prvič po šestih letih ni uvrstila v dodatne kvalifikacije.

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 5

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Italija	10	7	2	1	17:8	+9	23		–	2–1	2–0	1–0	4–3	2–1
2	Norveška	10	5	3	2	12:7	+5	18		0–0	–	1–2	3–0	1–1	1–0
3	Škotska	10	3	4	3	9:7	+2	13		1–1	0–1	–	0–0	0–1	2–0
4	Slovenija	10	3	3	4	10:13	–3	12		1–0	2–3	0–3	–	1–1	3–0
5	Belorusija	10	2	4	4	12:14	-2	10		1–4	0–1	0–0	1–1	–	4–0
6	Moldavija	10	1	2	7	5:16	-11	5		0–1	0–0	1–1	1–2	2–0	–

Kvalifikacije za EP 2008

Prijateljska tekma proti angleški reprezentanci leta 2009

Podobno kot so se končale kvalifikacije za SP 2006, so se začele kvalifikacije za nastop na EP 2008 v Avstriji in Švici. Po dveh visokih porazih proti Bolgariji s 3:0 in Belorusiji s 4:2, ter zmagi proti precej slabši reprezentanci Luksemburga z 2:0,je prišlo do nove spremembe na selektorski klopi. Oblak, ki je že mnogo prej izgubil zaupanje javnosti, se je moral posloviti in prepustiti mesto 46-letnemu Mariborčanu Matjažu Keku. Prvi nastop Keka na selektorski klopi je bila prijateljska tekma proti Estoniji februarja 2007 v Domžalah. Za končni uspeh na Kekovem debiju je poskrbel Klemen Lavrič z zadetkom v 34. minuti.

Naslednji dve tekmi za kvalifikacije na evropskem prvenstvu sta se za slovenske nogometaše končali brez zmage. Remiju z Albanijo v gosteh (0:0) je sledila tekma proti reprezentanci Nizozemske v Celju, kjer je Slovenija pet minut pred koncem obračuna prejela gol in tako izgubila tekmo z 1:0. V nadaljevanju kvalifikacij je Slovenija izgubila obe tekmi z Romunijo, povratni tekmi z Bolgarijo in Nizozemsko, ponovno remizirala z Albanijo ter premagala Belorusijo in Luksemburg. Kvalifikacije je zaključila na 6. mestu svoje kvalifikacijske skupine.

Lestvica kvalifikacijske skupine G

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Romunija	12	9	2	1	26:7	+19	29		–	1–0	2–2	3–1	6–1	2–0	3–0
2	Nizozemska	12	8	2	2	15:5	+10	26		0–0	–	2–0	3–0	2–1	2–0	1–0
3	Bolgarija	12	7	4	1	18:7	+11	25		1–0	1–1	–	2–1	0–0	3–0	3–0
4	Belorusija	12	4	1	7	17:23	–6	13		1–3	2–1	0–2	–	2–2	4–2	0–1
5	Albanija	12	2	5	5	12:18	–7	11		0–2	0–1	1–1	2–4	–	0–0	2–0
6	Slovenija	12	3	2	7	9:16	–7	11		1–2	0–1	0–2	1–0	0–0	–	2–0
7	Luksemburg	12	1	0	11	2:23	-21	3		0–2	0–1	0–1	1–2	0–3	0–3	–

Kvalifikacije za SP 2010

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine 3

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Slovaška	10	7	1	2	22:10	+12	22		–	0–2	2–2	2–1	2–1	7–0
2	Slovenija	10	6	2	2	18:4	+14	20		2–1	–	0–0	2–0	3–0	5–0
3	Češka	10	3	4	3	9:7	+2	16		1–2	1–0	–	0–0	2–0	7–0
4	Severna Irska	10	4	3	3	13:9	+4	15		0–2	1–0	0–0	–	3–2	4–0
5	Poljska	10	3	2	5	19:14	+5	11		0–1	1–1	2–1	1–1	–	10–0
6	San Marino	10	0	0	10	1:47	-46	0		1–3	0–3	0–3	0–3	0–2	–

Slovenija na SP 2010

Lestvica skupine C

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	ZDA	3	1	2	0	4:3	+1	5
2	Anglija	3	1	2	0	2:1	+1	5
3	Slovenija	3	1	1	1	3:3	0	4
4	Alžirija	3	0	1	2	0:2	−2	1

Kvalifikacije za EP 2012

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine C

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Italija	10	8	2	0	20:2	+18	26		–	3–0	3–0	1–0	3–0	5–0
2	Estonija	10	5	1	4	15:14	+1	16		1–2	–	1–1	0–1	4–1	2–1
3	Srbija	10	4	3	3	13:12	+1	15		1–1	1–3	–	1–1	2–1	3–1
4	Slovenija	10	4	2	4	11:7	+4	14		0–1	1–2	1–0	–	0–1	5–1
5	Severna Irska	10	2	3	5	9:13	-4	9		0–0	1–2	0–1	0–0	–	4–0
6	Ferski otoki	10	1	1	8	6:26	-20	4		0–1	2–0	0–3	0–2	1–1	–

Kvalifikacije za SP 2014

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Švica	10	7	3	0	17:6	+11	24		–	4–4	1–0	1–1	2–0	1–0
2	Islandija	10	5	2	3	17:15	+2	17		0–2	–	2–4	2–0	2–1	2–0
3	Slovenija	10	5	0	5	14:11	+3	15		0–2	1–2	–	3–0	1–0	2–1
4	Norveška	10	3	3	4	10:13	–3	12		0–2	1–1	2–1	–	0–1	2–0
5	Albanija	10	3	2	5	9:11	-2	11		1–2	1–2	1–0	1–1	–	3–1
6	Ciper	10	1	2	7	4:15	-11	5		0–0	1–0	0–2	1–3	0–0	–

Kvalifikacije za EP 2016

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine E

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Anglija	10	10	0	0	31:3	+28	30		–	2–0	3–1	2–1	4–0	5–0
2	Švica	10	7	0	3	24:8	+16	21		0–2	–	3–2	3–0	4–0	7–0
3	Slovenija	10	5	1	4	18:11	+7	16		2–3	1–0	–	1–0	1–1	6–0
4	Estonija	10	3	1	6	4:9	–5	10		0–1	0–1	1–0	–	1–0	2–0
5	Litva	10	3	1	6	7:18	-11	10		0–3	1–2	0–2	1–0	–	2–1
6	San Marino	10	0	1	9	1:36	-35	1		0–6	0–4	0–2	0–0	0–2	–

Kvalifikacije za SP 2018

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine F

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Anglija	10	8	2	0	18:3	+15	26		–	2–1	3–0	1–0	2–0	2–0
2	Slovaška	10	6	0	4	17:7	+10	18		0–1	–	3–0	1–0	4–0	3–0
3	Škotska	10	5	3	2	17:12	+5	18		2–2	1–0	–	1–0	1–1	2–0
4	Slovenija	10	4	3	3	12:7	+5	15		0–0	1–0	2–2	–	4–0	2–0
5	Litva	10	1	3	6	7:20	-13	6		0–1	1–2	0–3	2–2	–	2–0
6	Malta	10	0	1	9	3:25	-22	1		0–4	1–3	1–5	0–1	1–1	–

Kvalifikacije za EP 2020

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine G

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Poljska	10	8	1	1	18:5	+13	25		–	0–0	2–0	3–2	4–0	2–0
2	Avstrija	10	6	1	3	19:9	+10	19		0–1	–	2–1	1–0	3–1	6–0
3	Severna Makedonija	10	4	2	4	12:13	–1	14		0–1	1–4	–	2–1	1–0	3–1
4	Slovenija	10	4	2	4	16:11	+5	14		2–0	0–1	1–1	–	3–2	1–0
5	Izrael	10	3	2	5	16:18	-2	11		1–2	4–2	1–1	1–1	–	3–1
6	Latvija	10	1	0	9	3:28	-25	3		0–3	1–0	0–2	0–5	0–3	–

Kvalifikacije za SP 2022

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Hrvaška	10	7	2	1	21:4	+17	23		–	1–0	2–2	3–0	1–0	3–0
2	Rusija	10	7	1	2	19:6	+13	22		0–0	–	1–0	2–1	6–0	2–0
3	Slovaška	10	3	5	2	17:10	+7	14		0–1	2–1	–	2–2	2–0	2–2
4	Slovenija	10	4	2	4	13:12	+1	14		1–0	1–2	1–1	–	2–1	2–2
5	Ciper	10	1	2	7	4:21	–17	5		0–3	0–2	0–0	1–0	–	2–2
6	Malta	10	1	2	7	9:30	–21	5		1–7	1–3	0–6	0–4	3–0	–

Kvalifikacije za EP 2024

Lestvica in tekme kvalifikacijske skupine H

Rank	Država	T	Z	N	P	D:P	+/–	T
1	Finska	4	3	0	1	10:3	+7	9		–	–	–	2–0	–	6–0
2	Kazahstan	4	3	0	1	8:4	+4	9		–	–	3–2	1–2	–	–
3	Danska	4	2	1	1	7:5	+2	7		3–1	–	–	–	1–0	–
4	Slovenija	4	2	1	1	5:4	+1	7		–	–	1–1	–	–	2–0
5	Severna Irska	4	1	0	3	2:3	–1	3		0–1	0–1	–	–	–	–
6	San Marino	4	0	0	4	0:13	-21	0		–	0–3	–	–	0–2	–

Igralci

Oglejte si tudi: Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov

Trenutna postava

Igralci vpoklicani na kvalifikacijski tekmi za EP 2024 proti Severni Irski in San Marinu 7. oziroma 9. septembra 2023

Št.	Ime in priimek	Datum rojstva	Nastopi	Zadetki	Klub
Vratarji
1	Jan Oblak	7. januar 1993	56	0	Atlético Madrid
12	Vid Belec	6. junij 1990	19	0	APOEL
16	Matevž Vidovšek	31. marec 1989	1	0	Olimpija Ljubljana
Branilci
2	Žan Karničnik	18. september 1994	18	0	Celje
3	Jure Balkovec	9. september 1994	29	0	Alanyaspor
4	Miha Blažič	8. maj 1993	25	0	Lech Poznań
6	Jaka Bijol	5. februar 1999	39	1	Udinese
13	Erik Janža	21. junij 1993	2	0	Górnik Zabrze
18	Vanja Drkušić	30. oktober 1999	1	0	Sochi
20	Petar Stojanović	7. oktober 1995	45	2	Empoli
23	David Brekalo	3. december 1998	10	1	Viking
Vezisti
5	Jon Gorenc Stankovič	14. januar 1996	17	1	Sturm Graz
7	Benjamin Verbič	27. november 1993	51	5	Panathinaikos
8	Sandi Lovrić	28. marec 1998	28	3	Udinese
10	Miha Zajc	1. julij 1994	38	8	Fenerbahçe
14	Jasmin Kurtić	10. januar 1989	83	2	Brez kluba
21	Timi Max Elšnik	29. april 1998	4	0	Olimpija Ljubljana
22	Adam Gnezda Čerin	16. julij 1999	21	2	Panathinaikos
Napadalci
9	Andraž Šporar	27. februar 1994	44	8	Panathinaikos
11	Benjamin Šeško	31. maj 2003	21	6	RB Leipzig
14	Žan Celar	14. marec 1999	8	0	Lugano
15	Jan Mlakar	23. oktober 1998	8	1	Pisa
17	Žan Vipotnik	18. marec 2002	4	1	Bordeaux
19	Luka Zahović	15. november 1995	14	0	Pogoń Szczecin
–	Aljoša Matko	29. marec 2000	0	0	Celje

Nedavni vpoklici

Igralci vpoklicani v zadnjih dvanajstih mesecih, ki niso del trenutne ekipe

Ime in priimek	Datum rojstva	Nastopi	Zadetki	Klub	Zadnji vpoklic
Vratarji
Aljaž Ivačič	29. december 1993	0	0	Portland Timbers	Proti Finski, 16. junija 2023
Martin Turk	21. avgust 2003	0	0	Parma	Proti Danski, 19. junija 2023
Igor Vekić	6. maj 1998	0	0	Vejle	Proti Črni gori, 22. novembra 2022
Branilci
Žan Zaletel	16. september 1999	0	0	Viborg	Proti San Marinu, 26. marca 2023
Gregor Sikošek	13. februar 1994	11	0	Maribor	Proti Črni gori, 17. novembra 2022
Miha Mevlja	12. junij 1990	50	2	Brez kluba	Proti Romuniji, 17. novembra 2022
Vezisti
Domen Črnigoj	18. november 1995	26	3	Venezia	Proti Danski, 19. junija 2023
Tomi Horvat	24. marec 1999	4	0	Sturm Graz	Proti Danski, 19. junija 2023
Napadalci
Andrés Vombergar	20. november 1994	2	0	Ittihad Kalba	Proti San Marinu, 26. marca 2023

Dres

Slovenija je prve uradne tekme leta 1992 igrala v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji. Ker je reprezentanca Jugoslavije uporabljala drese podobne barvne kombinacije, je želelo vodstvo NZS narediti spremembo, da bi se tudi na tem področjo oddaljili od bivše države. V iskanju nove barvne kombinacije so se odločili za zeleno barvo, barvo mesta Ljubljane in barvo takrat najuspešnejšega kluba v državi, nogometnega kluba Olimpija . V belo-zelenih barvah je Slovenija prvič zaigrala leta 1993.

Slovenija je imela v obdobju od leta 1992 do danes kar nekaj opremljevalcev. Najbolj ikonični so bili dresi Adidasa in stilno zelo dobro izdelani dresi Uhlsporta s podobo Triglava, kot nacionalnega simbola, na prsni strani.

Zelena barva dresov je bila pogosto predmet sporov različnih navijaških skupin, predvsem iz področja Gorenjske in Štajerske, saj je marsikoga zmotilo, da reprezentanca igra v barvah Olimpije. Iz tega razloga se je takrat novi predsednik NZS Simič odločil, da predlaga novo barvno kombinacijo in sicer v barvah zastave. Spremembo barve dresov je potrdilo 22 od 37 delegatov na skupščini NZS, 10 decembra 2009. Slovenska reprezentanca tako od 1. januarja 2012 nosi drese v barvah slovenske zastave. Domači dresi so v osnovni beli barvi in gostujoči modri.

Opremljevalci

Proizvajalec	Obdobje
Adidas	1992–1993
Puma	1993–1996
Adidas	1997–2001
Uhlsport	2002–2003
Kappa	2003–2006
Nike	2007–

Zgodovina dresov reprezentance

do 1994

1994–1995

1994–1995

SP 1998

EP 2000 Domači

EP 2000 V gosteh

SP 2002 Domači

SP 2002 V gosteh

2005–2006 Domači

2005–2006 V gosteh

2007–2009 Domači

2007–2009 V gosteh

2010–2011 Domači

2010–2011 V gosteh

2012–2013 Domači

2012–2013 V gosteh

2014–2015 Domači

2014–2015 V gosteh

2016–2017 Domači

2016–2017 V gosteh

Statistika

Glej tudi: Seznam tekem slovenske nogometne reprezentance

Največ nastopov

Aktivni igralci so označeni s krepko.

#	Ime	Reprezentančna kariera	Nastopi	Zadetki
1	Boštjan Cesar	2003–2018	102	10
2	Bojan Jokić	2006–2019	100	1
3	Valter Birsa	2005–2018	90	7
4	Zlatko Zahovič	1992–2004	84	36
5	Aleš Čeh	1992–2002	83	2
	Jasmin Kurtić	2012–	83	2
7	Samir Handanović	2004–2015	81	0
	Marinko Galić	1994–2002	81	1
9	Milivoje Novaković	2006–2017	80	32
10	Josip Iličić	2010–	78	16

Nazadnje posodobljeno: 21. januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.

Največ zadetkov

Aktivni igralci so označeni s krepko.

#	Ime	Reprezentančna kariera	Nastopi	Zadetki	Zadetki/tekmo
1	Zlatko Zahovič	1992–2004	84	36	0,43
2	Milivoje Novaković	2006–	80	32	0,40
3	Sašo Udovič	1993–2000	42	16	0,38
	Primož Gliha	1992–1998	36	16	0,44
	Josip Iličić	2010–	78	16	0,21
6	Ermin Šiljak	1994–2005	52	15	0,29
7	Milenko Ačimović	1998–2007	76	13	0,17
8	Tim Matavž	2010–	39	11	0,28
9	Boštjan Cesar	2003–2018	102	10	0,10
10	Zlatko Dedić	2004–2013	48	8	0,17

Nazadnje posodobljeno: 21.januar 2023. Statistike povzete po uradni spletni strani NZS.

Selektorji

Selektorja izvoli skupščina NZS. Njemu ob strani stoji strokovno vodstvo, s pomočjo katerega vodi in usmerja reprezentanco. Selektor lahko samostojno odloča o vpoklicih igralcev v reprezentanco. Trenutni selektor je od 27.novembra 2018 Matjaž Kek.

Ime	Obdobje	Tekme	Zmage	Remiji	Porazi	% zmag	% remijev	% porazov	Točke/tekmo
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	1991–1993	4	1	2	1	25%	50%	25%	1,25
Verdenik, ZdenkoZdenko Verdenik	1994–1997	24	6	6	12	25%	25%	25%	1,00
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	1998–1998	5	1	1	3	20%	20%	60%	0,80
Katanec, SrečkoSrečko Katanec	1998–2002	46	17	16	13	37%	35%	28%	1,46
Prašnikar, BojanBojan Prašnikar	2002–2004	15	4	3	8	27%	20%	53%	1,00
Oblak, BrankoBranko Oblak	2004–2006	23	6	7	10	26%	30%	44%	1,09
Kek, MatjažMatjaž Kek	2007–2011	49	20	9	20	41%	18%	41%	1,41
Stojanovič, SlavišaSlaviša Stojanovič	2011–2012	9	2	2	5	22%	22%	56%	0,89
Katanec, SrečkoSrečko Katanec	2013–2017	42	16	7	19	38%	17%	45%	1,31
Kavčič, TomažTomaž Kavčič	2017–2018	7	1	1	5	14%	14%	72%	0,57
Benedejčič, IgorIgor Benedejčič	2018–2018	2	0	0	2	0%	100%	0%	1,00
Kek, MatjažMatjaž Kek	2018–	44	19	14	11	43%	32%	25%	1,61

Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023 . Statistike povzete po uradni statistiki Transfermarkt.com.

Statistika Slovenije na svetovnih prvenstih

Leto	Krog	Mesto	Tekme	Zmage	Remiji	Porazi	Dani zadetki	Prejeti zadetki	Zadetki/tekmo
1998	–	–	–	–	–	–	–	–	–
2002	Skupinski del	27.	3	0	0	3	2	7	0,66
2006	–	–	–	–	–	–	–	–	–
2010	Skupinski del	18.	3	1	1	1	3	3	1,00
2014	–	–	–	–	–	–	–	–	–
2018	–	–	–	–	–	–	–	–	–
2022	–	–	–	–	–	–	–	–	–
Skupaj	–	–	6	1	1	4	5	10	0,83

Statistika na domačih tekmah

Stadion	Mesto	Tekme	Zmage	Remiji	Porazi	Dani zadetki	Prejeti zadetki	% zmag	% remijev	% porazov	Zadetki/tekmo
Stadion Bežigrad	Ljubljana	27	14	5	8	45	31	52%	18%	30%	1,67
Stožice	Ljubljana	45	20	12	13	64	44	44%	27%	29%	1,42
Športni park Šiška	Ljubljana	2	1	1	0	3	1	50%	50%	0	1,50
Športni park Domžale	Domžale	1	1	0	0	1	0	100%	0	0	1,00
Fazanerija	Murska Sobota	2	1	0	1	3	4	50%	0	50%	1,50
Ljudski vrt	Maribor	24	15	3	6	44	21	63%	12%	25%	1,83
Arena Petrol	Celje	17	6	3	8	16	19	35%	18%	47%	0,94
Bonifika	Koper	5	2	1	2	9	5	40%	20%	40%	1,80
Športni park Nova Gorica	Nova Gorica	2	0	0	2	2	7	0	0	100%	1,00
Stadion Stanka Mlakarja	Kranj	1	0	0	1	1	4	0	0	100%	0,00
Skupaj	–	126	60	25	41	188	136	48%	20%	32%	1,49

Nazadnje posodobljeno: 31. julij 2023. Statistike vključujejo le uradne tekme, ki jih je priznala FIFA.

Prizorišča reprezentančnih tekem

Prvi domači stadion slovenske reprezentance je bil Stadion Bežigrad v Ljubljani. Reprezentančne tekme so tam potekale vse do leta 2004, dokler niso zaradi dotrajanosti stadiona tekem prestavili v Celje. Leta 2008 se je končala prenova Ljudskega vrta, zato so reprezentančne tekme takrat prestavili v Maribor, kjer so potekale do leta 2010, ko je vrata odprl na novo zgrajeni največji stadion v Sloveniji - Stadion Stožice. Od leta 2010 vse večje reprezentančne tekme potekajo v Stožicah, z izjemo nekaterih prijateljskih tekem, ki zaradi slabšega obiska potekajo na manjših stadionih.

Družbeni pomen

V prvih letih po osamosvojitvi Slovenije, je bilo zanimanje za državno nogometno reprezentanco zelo majhno. Predvsem po letu 1991 so se Slovenci identificirali s športi, ki so jih najbolj razlikovali od ostalih narodov nekdanje skupne države Jugoslavije. Športi, kot so smučanje, hokej in smučarski skoki, so uživali največji status zanimanja ter bili sinonim za nacionalno identiteto. Leta 2001 je dr. Peter Stanković zapisal: „ [...] Tako so se v praksi različne dejavnosti Slovencev začele osredotočati okoli točk, ki so bile v simbolnem smislu najbolj nebalkanske. Triglav, Bojan Križaj, Planica, Avseniki, vse to so različni označevalci, ki so tako ali drugače vezani na Gorenjsko in so bili v kontekstu potrebe po slovenskem distanciranju od juga privzeti kot vsesplošna nacionalna posebnost.“

Šele po prvih vidnih uspehih domače reprezentance se je zanimanje slovenske javnosti za nogomet pivečalo. Po uvrstitvah reprezentance na EP 2000 in SP 2002 je nogomet nadomestil smučanje kot najpopularnejšo športno panogo v Sloveniji. V tem obdobju se je vedno več Slovencev pričelo identificirati z izbrano vrsto. Zanimanje za reprezentanco je vedno bilo tesno povezano z njenimi uspehi. Tako se je popularnost nogometa v Sloveniji vzporedno z uspehi večala in padala.

Literatura

• (2001). Slovenija igra naprej!. Ljubljana: Založba Slon. (COBISS)
• Šubic, M. (2001). Slovenija je šla naprej. Ljubljana: Dnevnik. (COBISS)
• Maselj, L. (2007). 15 let slovenske reprezentance 1992 - 2007. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Zunanje povezave

• Spletna stran Nogometne zveze Slovenije
• Statistika nogometne reprezentance
• Statistika prijateljske tekme proti Belgiji
• Slovenski nogometni portal