Seznam babilonskih kraljev

seznam Wikimedie
Antična Mezopotamija
EvfratTigris
Asiriologija
Mesta / imperiji
Sumerija: UrukUrEridu
KišLagašNipur
Akadski imperij: Akad
Babilonija: BabilonIsinSousse
Asirija: AšurNinive
NuziNimrud
BabilonijaKaldeja
ElamAmoriti
HuritiMitaniKasiti
Kronologija
Sumerski kralji
Asirski kralji
Babilonski kralji
Jezik
Klinopis
SumerščinaAkadščina
ElamščinaHuritščina
Mitologija
Enuma Eliš
GilgamešMarduk

Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij. Eden od najbolj znanih babilonskih vladarjev je bil Hamurabi, avtor slavnega kodeksa pravic in obveznosti, znanega kot Hamurabijev zakonik.

Babilonski seznam kraljev uredi

Babilonski seznam kraljev je zelo specifičen starodavni seznam domnevnih babilonskih kraljev, zapisan na več lokacijah in povezan s svojim predhodnikom, seznamom sumerskih kraljev. Na obeh seznamih so dinastije, ki so vladale istočasno, napačno in brez komentarja zapisane kot zaporedne.

Obstajajo tri različice seznama. Seznam A[1] vsebuje vse kralje od Prve babilonske dinastije do novoasirskega kralja Kandalanuja. Seznam B[2] vsebuje samo prvi dve dinastiji. Seznam C[3] vsebuje prvih sedem kraljev Druge isinske dinastije. Četrto različico je v grškem jeziku napisal Berosus, babilonski pisec iz helenističnega obdobja. Na njegovem seznamu so tudi vsi selevkidski kralji od Aleksandra Velikega do Demetrija II. Nikatorja.[4]

Srednja bronasta doba uredi

Zgodnje amoritske mestne države uredi

 
Seznam kraljev Larse (39. leto Hamurabijevega vladanja)
 
Kralj Hamurabi (desno) na steli z njegovim zakonikom

Babilonsko cesarstvo uredi

Prva babilonska (Amoritska) dinastija uredi

 
Prva babilonska dinastija (okoli 1830–1531 pr. n. št.)

Zgodnji kasitski vladarji uredi

Ti iranski vladarji niso vladali Babiloniji. Ne seznam so uvrščeni, ker se njihov seznam nadaljuje s kasnejšimi kasitskimi babilonskimi kralji.

Pomorska dinastija (Druga babilonska dinastija) uredi

Dinastija dejansko ni vladala Babiloniji, temveč južnim delom nekdanje Sumerije. Na seznam je uvrščena zato, ker se tradicionalno šteje za Drugo babilonsko dinastijo.

Pozna bronasta doba uredi

Kasitska dinastija (Tretja babilonska dinastija) uredi

Železna doba uredi

Četrta babilonska dinastija (Isinska dinastija) uredi

Ime dinastije BALA PA.ŠE je besedna igra izraza išinnu – steblo, pisano kot PA.ŠE, in je edino očitno sklicevanje na mesto Isin.[5] Dinastija je zato znana tudi kot Isinska dinastija ali Isin II.

Peta babilonska dinastija uredi

Peta babilonska dinastija je znana tudi kot Druga pomorska dinastija. Dokazi, da je bila kasitska, so zelo šibki.[6]

Šesta babilonska dinastija uredi

Šesta babilonska dinastija je znana tudi kot Bit-Bazijska dinastija po pokrajini, iz katere je izviral vladajoči kasitski klan.[7]

Sedma babilonska dinastija (Elamska dinastija) uredi

Osma babilonska dinastija (Elamska dinastija) uredi

Deveta babilonska dinastija (Dinastija E) uredi

 
Kralj Nabu-apla-idina (desno)

Deseta babilonska dinastija (Asirci in Kaldejci) uredi

 
Kralj Marduk-apla-iddina II. (levo) sklepa sporauzum z vazalnim vladarjem

Enajsta babilonska dinastija (Novobabilonska ali Kaldejska) uredi

 
Nebukadnezar II. Babilonski (vladal 605 – 562 pr. n. št.)

Ahemenidska Babilonija uredi

Leta 539 pr. n. št. je Babilonijo osvojil perzijski kralj Kir Veliki. Njegov sin je bil kasneje uradno kronan za babilonskega kralja. Na seznamu so grška imena ahemenidskih perzijskih kraljev.

Makedonska Babilonija uredi

Selevkidska Babilonija uredi

Sklici uredi

  1. (Britanski muzej) BM 33332.
  2. BM 38122.
  3. Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).
  4. Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.
  5. J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.
  6. Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.
  7. J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.