Seznam asirskih vladarjev

seznam Wikimedie

Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje. Usklajevanje z absolutnimi datumi je narejeno s pomočjo babilonske kronologije in asirskih popisov eponimov, kar daje precej natančne datume za obdobje od 911 pr. n. št do 649 pr. n. št.

Asirski seznam kraljev; tablica iz terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija

Točen čas vladanja v obdobju od 1420 do 1179 pr. n. št. je posebej problematičen, ker zavisi od tega, kateri Popis asirskih kraljev se uporablja. Ta popis je narejen po podatkih Popisa asirskih kraljev B in C, ki kraljem Ninurta-apal-Ekuru in Ašur-nadin-apliju daje samo tri leta vladanja, dočim Popis asirskih kraljev A Ninurta-apal-Ekuru daje 14 let, Ašur-nadin-apliju pa 4.

Glede na to, da leta med 1179 in 912 pr. n. št. niso zanesljive tako kot tiste po 912, so splošno sprejete med asirologi. Datiranje konca asirskega obdobja do danes je nezanesljivo, ker manjkajo popisi eponimov po letu 649.[1]

Klinopisni viri

uredi

Obstajajo tri klinopisne tablične različice seznama kraljev in dva fragmenta.[2] Ti segajo v zgodnje prvo tisočletje pred našim štetjem, najstarejši list (8. stoletje pred našim štetjem), se ustavi na Tiglat-Pileser II. (okoli 967–935 pred našim štetjem) in najmlajši, seznam C, pri Šalmaneser V. (727–722 pred našim štetjem). Asirologi verjamejo, da je bil seznam prvotno sestavljen z namenom povezati Šamšhi-Adada I., Amorejca, ki je osvojil Ašur. Pismouki so nato kopirali sezname in ga sčasoma dodali.[3]

Zgodnjeasirsko obdobje

uredi
 
Asirija na karti Bližnjega vzhoda okoli leta 2500 pr. n. št.

Staroasirsko obdobje

uredi
 
Karta Gornje Mezopotamije ob smrti Šamši-Adada I. okoli 1721 pr. n. št.

Poškodbe na tablicah vseh treh obstoječih seznamov kraljev onemogočajo izračun približnih datumov vladanja od Sargona I. do Enlil-nasirja II. (okoli 1860 – okoli 1420 pr. n. št., kratka kronologija). Razen tega v standardni seznam vladarjev niso vključeni trije kralji, dokazani nekje v tem obdobju. Seznam od Enlil-nasirja I. dalje tvori neprekinjen niz vladarjev z znanimi obdobji vladanja. Razlike v vladavinah Ašur-nadin-aplija (okoli 1196–1194 pr. n. št., kratka kronologija) in Ninurta-apal-Ekurja (okoli 1182–1180 pr. n. št., kratka kronologija) na različnih seznanih prispevajo k razpravam o kronologiji staroveškega Bližnjega vzhoda. [3][12]

Srednjeasirsko obdobje

uredi
 
Adad-nirari III. (811–783 pr. n. št.)

Datumi do Ninurta-apal-Ekurja (okoli 1182–1180 pr. n. št.) so predmet razprav, ker so dolžine vladavin na različnih seznamih kraljev zelo različne. Datumi do Enlil-nasirja II. temeljijo na asirskih seznamih kraljev B in C, ki Ašur-nadin-apliju in Ninurta-apal-Ekurju pripisujeta samo tri leta vladanja. Asirski seznam A Ašur-nadin-apliju pripisuje štiri leta, Ninurta-apal-Ekurju pa trinajst let vladanja.[14]

Datumi od leta 1179 do 912 pr. n. št. so manj zanesljivi kot datumi po letu 911 pr. n. št., vendar niso sporni. [15]

Novoasirsko obdobje

uredi
 
Novoasirsko cesarstvo

Sinhronizmi med seznami limmujev in absolutnimi datumi iz babilonskih kronologij omogočajo dobro absolutno datiranje od leta 911 pr. n. št. do 649 pr. n. št.

Datumi čisto na koncu asirskega obdobja so zaradi pomanjkanja seznamov limmujev po letu 649 pr. n. št. nezanesljivi. Nekateri viri trdijo, da je Asurbanipal umrl leta 631 pr. n. št. in ne 627 pr. n. št. Ašur-etil-ilani je zato vladal od 631–627 pr. n. št., Sin-šar-iškun pa do leta 612 pr. n. št., ker je znano, da je padel med obleganjem Niniv.[21]

Fragmenti grških in rimskih seznamov

uredi

Ktezij

uredi

Ktezij, dvorni zdravnik perzijskega kralja Artakserksa II., je trdil, da je imel dostop do kraljevih zgodovinskih dokumentov. Njegov seznam asirskih kraljev je vključen v Persico, zgodovino Perzije v 17 knjigah. Prve tri knjige z naslovom Zgodovina Asircev so posvečene predperzijski Asiriji. Skladnost Ktezijevih podatkov z dejansko zgodovino je še vedno predmet razprav. Večina znanstvenikov meni, da je večji del zgodovine izmišljen, na splošno pa je v njej nekaj resnice, prenesene verjetno z ustnim izročilom.[27] Klasični godovinar Robert Drews je kljub temu trdil, da Ktezijev seznam vsebuje podatke z babilonskih tablic.[28] Ktezijeva Persica kot celota se je izgubila, njeni odlomki pa so se ohranili v delih Diodorja Sicilskega, Nikolaja iz Damaska in Fotija. Iz teh fragmentov je razvidno, da je Ktezij ustanovitev Asirije datiral v leto okoli 2166 pr. n. št. Njen ustanovitelj je bil kralj Nin, mož kraljice Semiramide. Za njima naj bi v 1300 letih v Asiriji vladalo 30 kraljev. Zadnji naj bi bil Sardanapal (okoli 866 pr. n. št.).[29] Njihova imena so se izgubila.

Kastor z Rodosa in Kefalio

uredi

V 1. stoletju pr. n. št. je Kastor z Rodosa sestavil seznam asirskih kraljev, podoben Ktezijevemu. Ohranili so se samo odlomki seznama, iz katerih je kljub temu razvidno, da se je Kastorjev seznam začel z Belom. Vanj je vključen tudi Nin, za katerega piše, da je bil Semiramidin mož. Nin je na Kastorjevem seznamu drugi kralj in ne prvi in je vladal 52 let. Kastor datira Bela v leto 2123 pr. n. št.

S fragmenta zapisa rimskega zgodovinarja Kefalia je razvidno, da je bil Ninov naslednik njegov sin Ninjas.

Julij Afričan

uredi

Nepopoln seznam 16 asirskih kraljev iz Afričanove Kronografije (zgodnje 3. stoletje n. št.): [30]

Od asirskih kraljev prvi je bil Bel, ki je vladal 55 let.
Neenus .. .. 52 let.
Semiramis .. .. 42.
Ninaus (Ninjas?), ki se je imenoval Zamis, sin Neenusa in Semiramide; vladal je 38 let.
Arius .. .. 30 let.
Aralius .. .. .. 40.
Kserkses .. .. .. 30.
Armamitres .. 38.
Belohos .. .. 35.
Baleus .. .. .. 52.
Setos .. .. .. 50.
Mamutos .. .. 30.
Ašalius .. .. 28.
Sferus .. .. 22.
Mamulus .. .. 30.
Sparteos .. .. 42.

Evzebij Cezarejski

uredi

Evzebijeva Kronika (okoli 325 n. št.) vsebuje popoln seznam 36 asirskih kraljev.

Excerpta Latina Barbari

uredi

Zadnji seznam asirskih kraljev je v Excerpta Latina Barbari, latinskem prevodu grške kronike, napisane v Aleksandriji med vladanjem Zenona (474–491) ali Anastazija (491–518).[31] Seznam je bil objavljen v Scalingerjevem Thesaurus temporum (1606). Na tem seznamu je na prvem mestu kralj Bel. Vladal je 1430 let pred prvo olimpiado (776 pr. n. št.), se pravi okoli leta 2206 pr. n. št.

Seznami v arabščini

uredi

Arabski zgodovinar Al Jakubi je v svojo knjigo Kitāb al-ta'rīkh, napisano leta 873, vključil tudi seznam kraljev »Mosula in Niniv«. V njem so trije prepoznavni kralji in kraljica: Palūs/Tiglat-pileser II. (965–936), Ninūs/Tukulti-Ninurta II. (890–884 pr. n. št.), Lāwasnasir/Asurnasirpal II. (883–859 pr. n. št.) in Shamīram/Semiramida (810–806 pr. n. št.).[32]

Seznam ki so ga sestavili arabski zgodovinarji (Al Biruni) in objavil Isaac Newton v The Chronology of Nations:[33]

  1. Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 194–195. ISBN 0-521-07051-1.
  2. For discussion of king lists, see Poebel, “Assyrian King List,” 71–90; IJ Gelb, “Two Assyrian King Lists,”Journal of Near Eastern Studies 13 (1954): 209–30.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 101–102. ISBN 3-11-010051-7.
  4. 4,0 4,1 Hildegard Levy, "Assyria c. 2600-1816 B.C.", Cambridge Ancient History. Volume 1, Part 2: Early History of the Middle East, 729-770, p. 745-746.)
  5. Hamilton, Victor (1995). The Book of Genesis, Chapters 1 - 17. Wm. B. Eerdmans Publishing. ISBN 9780802825216.
  6. 6,0 6,1 Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 202–204. ISBN 0521070511.
  7. 7,0 7,1 7,2 Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 137. ISBN 1589830903.
  8. Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 103. ISBN 3110100517.
  9. Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 104. ISBN 3110100517.
  10. J. A. Brinkman (2001). »Assyria«. V Bruce Manning Metzger, Michael David Coogan (ur.). The Oxford companion to the Bible. Oxford University Press. str. 63.
  11. Meissner, Bruno (1990). Reallexikon der Assyriologie. Zv. 6. Berlin: Walter de Gruyter. str. 105. ISBN 3110100517.
  12. Rowton, M.B. (1970). The Cambridge Ancient History. Zv. 1.1. Cambridge University Press. str. 195. ISBN 0521070511.
  13. 13,0 13,1 13,2 Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 88. ISBN 1589830903.
  14. Glassner, Jean-Jacques (2004). Mesopotamian Chronicles. Society of Biblical Literature. str. 155. ISBN 1589830903.
  15. Rowton, M.B. (1970): The Cambridge Ancient History. 1.1. Cambridge University Press, str. 202–204. ISBN 0521070511.
  16. J.A. Brinkman: Comments on the Nassouhi Kinglist and the Assyrian Kinglist Tradition, Orientalia N.S 42, 1973.
  17. A.K. Grayson: Assyrian Rulers of the Third and Second Millennia BC, University of Toronto Press, 1987, ISBN|0-8020-2605-2.
  18. B. Newgrosh: The Chronology of Ancient Assyria Re-assessed, JACF, vol. 08, str. 78-106, 1999.
  19. Glassner, Jean-Jacques (2004): Mesopotamian Chronicles, Society of Biblical Literature, str. 136–144, ISBN 1589830903.
  20. Lendering, Jona (31. marec 2006): Assyrian King List. Pridobljano 13. avgusta 2008.
  21. 21,0 21,1 Rowton, M.B. (1970): The Cambridge Ancient History 1.1. Cambridge University Press, str. 202–204. ISBN 0521070511.
  22. T.J. Wilkinson, E.B. Wilkinson, J.Ur, M. Altaweel: Landscape and Settlement in the Neo-Assyrian Empire, Bulletin of the American Schools of Oriental Research, November 2005.
  23. »Assyrian Eponym List«.
  24. Bedford, P. (2001). »Empires and Exploitation: The Neo-Assyrian Empire« (PDF). WA Perth. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. avgusta 2008.
  25. Glassner, Jean-Jacques (2004): Mesopotamian Chronicles, Society of Biblical Literature, str. 136–144. ISBN 1589830903.
  26. Lendering, Jona (31. marec 2006): Assyrian King List. Pridobljeno 13. avgusta 2008.
  27. Jan P. Stronk: Ctesias' Persian History: Introduction, text, and translation, Wellem Verlag, 2010, str. 30-36.
  28. Robert Drews: Assyria in Classical Universal Histories, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, sl. 14, H. 2 ( april 1965), str. 129-142
  29. Drews, 1965, str. 30.
  30. Cory's Ancient Fragments, 1826, str. 70.
  31. Joh. Jos. Hoeveler: Die Excerpta Latini Barbari, Festschrift der dreiundvierzigsten Versammlung deutscher Philologen und Schulmanner, Bonn, 1895, str. 193-214; Theodor Mommsen: Chronica Minora, str. 184; Monumenta germaniae historica; Auctorum antiqyissimorum) tomus ix; Berlin, 1892, str. 272.
  32. Dierk Lange: The founding of Kanem by Assyrian Refugees ca. 600 BCE: Documentary, Linguistic, and Archaeological Evidence, Boston, 2011, str. 29.
  33. Abū al-Rayhān Muhammad ibn Ahmad al-Bīrūnī الآثار الباقية عن القرون الخالية-vestiges of the past. str. 194–195.