Antioh I. Soter

Antioh I. Soter (grško Ἀντίοχος Α΄ ὁ Σωτήρ, Antíohos Α΄ ὁ Sotér, Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr. n. št. kralj Selevkidskega cesarstva, * okoli 324 pr. n. št., Perzija ali Mezopotamija, † 2. junij 261 pr. n. št., Sirija.

Antioh I. Soter
Antiochos I Tetradrachm 620447.jpg  *
Srebrnik Antioha I.; na reverzu je Apolon, ki sedi na omfalosu
Basileus Selevkidskega cesarstva
Vladanjeseptember 281 – 2. junij 261 pr. n. št.
PredhodnikSelevk I. Nikator
NaslednikAntioh II. Teos
Rojstvookoli 324/323 pr. n. št.
Perzija ali Mezopotamija  *
Smrt2. junij 261 pr. n. št.
(star 61–63 let)
Sirija  *
ZakonecStratonika Sirska
OtrociSelevk
Laodika
Apama
Stratonika Makedonska
Antioh II. Teos
DinastijaSelevkidi
OčeSelevk I. Nikator
MatiApama
Veroizpovedgrško mnogoboštvo

Na prestolu je nasledil svojega očeta Selevka I. Nikatorja in vladal do svoje smrti.[1] Bil je zadnji znani kralj s starodavnim mezopotamskim naslovom "kralj (vesoljnega) sveta" (šar kiššatim).

ŽivljenjepisUredi

Antioh I. je bil po materi Apami Sogdijec.[2][3] Mati je bila hčerka Spitamena in ena od princes, s katerimi je Aleksander Veliki poročil svoje generale.[4][5] Selevkidi so vztrajno trdili, da je bila Apama hčerka Dareja III., s čimer so se želeli legitimirati kot nasledniki tako Ahemenidov kot Aleksandra Velikega in s tem zakoniti vladarji zahodne in osrednje Azije.[6]

Antioh se je malo pred očetovo smrtjo poročil s svojo mačeho Stratoniko, hčerko Demetrija Poliorketa. Antični viri poročajo, da je zakonsko zvezo spodbudil njegov postarni oče zaradi strahu, da bo sin umrl zaradi ljubosumja.[7] Stratonika je Antiohu rodila pet otrok: Selevka (kasneje usmrčen), Laodiko, Apamo, Stratoniko Makedonsko in naslednika Antioha II. Teosa.

 
Zlati stater Antioha I., kovan v Aleksandriji na Oksu okoli 275 pr. n. št.

Atentatu na očeta leta 281 pr. n. št. je sledila izjemno težka naloga obdržati celovito cesarstvo. V Siriji je skoraj takoj po smrti izbruhnil upor. Antioh je bil kmalu prisiljen spraviti se z očetovim morilcem Ptolemejem Keraunom in mu prepustiti Makedonijo in Trakijo. V Anatoliji ni mogel obraniti Bitinije pred perzijskimi dinastijami, ki so vladale v Kapadokiji.[5]

Leta 278 so v Anatolijo vdrli Galci, ki jih je Antioh leta 275 pr. n. št. premagal s pomočjo indijskih bojnih slonov. Domneva se, da je ravno po tej zmagi dobil vzdevek Soter (Rešitelj).[5]

Konec leta 275 pr. n. št. so je odprlo vprašanje Kelesirije, ki je bila že od delitve leta 301 pr. n. št. predmet spora med Selevkom I. in Ptolemajem I. . Sledila je prva sirska vojna, v kateri je Ptolemaj okupiral Kelesirijo, zahteve Selevkidov pa so ostale. Zunanje meje obeh cesarstev se niso spreminjale. Spreminjale so se samo notranje meje na obali Male Azije in okoli obmejnih mest, na primer Damaska.[5]

Antiohov valj

Zunanje povezaveUredi

Antioh I. Soter
Rojen: 324 pr. n. št. Umrl: 261 pr. n. št.
Predhodnik: 
Selevk I. Nikator
Kralj Selevkidskega cesarstva
281–261 pr. n. št.
Naslednik: 
Antioh II. Teos
  1. Antiochus I Soter. Livius.
  2. Magill, Frank N. in drugi (1998). The Ancient World: Dictionary of World Biography, Volume 1. Pasadena, Chicago, London. Fitzroy Dearborn Publishers, Salem Press, str. 1010. ISBN 0-89356-313-7.
  3. Holt, Frank L. (1989). Alexander the Great and Bactria: the Formation of a Greek Frontier in Central Asia. Leiden, New York, Copenhagen, Cologne: E. J. Brill. str. 64–65. ISBN 90-04-08612-9.
  4. Arrian. Anabasis 7.4.6.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Seleucid Dynasty s.v. Antiochus I. Soter". Encyclopædia Britannica. 24 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 604.
  6. Shahbazi, A. Sh. Apama. Encyclopaedia Iranica.
  7. Plutarh. Demetrius, 38; Apijan, Syr. IX.59.
  8. Haubold, Johannes (2013). Greece and Mesopotamia: Dialogues in Literature (angleščina). Cambridge University Press. str. 135. ISBN 9781107010765.
  9. Andrade, Nathanael J. (2013). Syrian Identity in the Greco-Roman World (angleščina). Cambridge University Press. str. 46. ISBN 9781107244566.
  10. "Antiochus cylinder". British Museum.
  11. Wallis Budge, Ernest Alfred (1884). Babylonian Life and History (anglečina). Religious Tract Society. str. 94.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)